petek, 5. marec 2010

Črno bel

Ko nek film gledaš šele drugič po nekaj letih in ugotoviš, da so se ti nekateri stavki kar sami od sebe vtisnili v spomin. Potem pa začutiš tisto drugo roko okrog pasu. Če bi te roke znale objemati tako kot tiste druge ... mmmmm.

Spremeniti nekaj grdega v nekaj ljubkovalnega je tako bizarno. Cochon.

Če bi nekdo, ki me z eno roko odnese v posteljo, znal tako govoriti, kot nekdo drug ... ali močneje razbijati po mizi kot jaz. Bi bil spet nekdo drug.

Zdajle, sveža bi mu dovolila, da mi zmasira noge in me skrije pred svetom in svetim. In spet mu ne bi povedala, s kom sem se lubčkala.

Ni komentarjev:

Objavite komentar