torek, 27. marec 2012

Ugotovitve tedna

 - luna iz mene dela nevrotično pičko
 - če prideš po 9. uri zvečer domov z avtom, ne moreš več parkirati niti na drevo
 - why the fuck I still love you?
 - delo krepi duha in uničuje hrbtenico
 - nekatere stvari pač niso vredne truda
 - najdražje nove majčke/obleke si vedno popackam ta prvič, ko jih oblečem

sreda, 21. marec 2012

Spočetja dan

Bil je čudovit. Z mami ga praznujeva že nekaj let ... tokrat jaz tu, ona nekje drugje. Če mi že božič zakomplicira rojstni dan, lahko vsaj veselo praznujem dan spočetja.

Pravzaprav se je vse veselje začelo že včeraj, ko sta na moj telefon uletela dva meni ljuba srcata, da sta tukaj in da se vidimo. Tako je bilo za danes že splanirano kosilo s čednim mladeničem, ob katerem se vedno nasmejim in me vedno znova spravi v dobro voljo. Jutranji obisk bankomata je samo dodatno pripomogel k boljšemu počutju, ko mi je en velik kamen padel od srca.

Nadaljevalo se je s poslužbenim druženjem treh babnic in zapravljanjem za visoke pete, oblekce, zapestnice in očala za pičkice. Nagrajeno z mekdonalcom in potrjeno s čikci in kokodajsanjem. Bil bi idealen dan za preplesati noč, če ne bi bilo treba zjutraj vstajati zgodaj.

Upala bi si celo trditi, da je za nekaj trenutkov izginil tudi OCD, ampak sem prišla domov k polnemu koritu špagetov ...

nedelja, 18. marec 2012

Daj mi jurija

Ždim v zenovskem feelingu ob reki, ko vsa možna trupla, pizdarije in pričakovanja plavajo mimo mene, jaz pa si mrmram ohmmmm. Vzamem kak I don't do thinking dan, potem panično OCD-jam po stanovanju in imam občutek, da me bo centrifugalna sila (ki odlično gre z drgnjenjem fug) počas odvrgla nekam v orbito. In ta me bo veselo izpljunila nazaj v realnost, kjer bom dalje popredalčkano tlačila zemljico.

Enkrat vmes sem po zasluženem nastavljanju soncu naredila napako in uporabila mobitel za tiste ta uporabne stvari in si pokvarila dan. Posledično sem v določenih trenutkih čutila potrebo, da si glavo odšraufam in jo zabrišem v tla, da se razleti kot lubenica. Tko, ker je itak občasno neuporabna. Namesto tega sem, kot približno normalen človek, spustila par bojnih krikov in kupila nov grdi trenč. Še dobro, da sem polna dnarja #sarcasmoff

V takih trenutkih kot nalašč na razdražen želodec udari še alergija na cvetni prah, prvič v življenju. In med kupovanjem zdrave hrane opazujem takisto zdravoprehranskega gospoda, ki, kot tu pišoča, prav tako uživa v cigaretih. In ja, teženje zaradi kajenja zelo slabo prenašam. "Piš se v rit" slabo, "tell someone who gives a fuck" slabo.

Potem, ko mi nekdo zateži zaradi nečesa, s čimer se mi itak ne da ukvarjat, in ko me dedi sred Čopove napizdi, ker se je skoraj zaletel vame, se sladko nasmehnem, mu stisnem fakiča in grem sedet nazaj ob reko in ohmmmm-at. Na čustveno izsiljevanje se tudi odzivam zenovsko s fakičem. Enako na psihoanalize in blesave nasvete. Ne zato, ker sem požrla vso pamet na svetu (kar mi sicer ne bi škodilo), ampak zato, ker je tudi to samo del tistih prčkarij v reki.