petek, 31. december 2010

Kdo je ukradel praznike?

Že pred Božičem me je obiskal sam Grinch in mi raztural kompletne praznike. Ja, zoprna sem. Želodec me boli, ledvice me bolijo in doma imam dva tečna bolnika. Če kdo kaj narobe sikne, ga naderem brez slabe vesti, ljudi sem pripravljena metati iz avta, če mi težijo, in hrano, ki komu ne paše, splaknem med zlate ribice.

Letošnje silvestrovo se mi zdi kot prisilni fuk z nekim starim prdcem za tistih par fičnikov, ki se bodo valjali po umazanih rjuhah.

Najraje bi spala doma, zabila okna in vrata, zvočno izolirala zidove in izklopila mobitel, da mi ne bi kdo težil s pijanskimi sms-i. Namesto tega se bom uredila v bleščečo mlado damo, se peljala v Vukojebino in se med večerjo, ki je itak ne bi smela jesti, in srkanjem vode prijazno nasmihala. Sej vem, da me specialni vlači ven dobronamerno, in da si zasluži Nobelovo nagrado za mir, ker me uspe prenašati zadnje tedne, ampak moj shujšani telešček je danes še posebno poln težkih kovin, ker si želi, da bi vse skupaj čim prej minilo. Ja, kot tista kurba iz zgornjega odstavka.

Kot da bo jutri prinesel kaj novega.

četrtek, 23. december 2010

Poln koš želja

December je en sladko masten mesec, poln daril in pretiravanja s hrano. Še posebej za mene, ko v tem času tudi praznujem in se nikakor ne morem izogniti vprašanjem o željah. Resno, do Božiča sem teh vprašanj že konkretno sita, sama pa zaradi prevelike predbožične gneče raje obdarujem v preobleki dedka Mraza, da ni vse na kupu, pa še iz otroštva je ostal ta gospod.

Letos sem dobila že dve zelo veliki in pomembni darili, do katerih so me pripeljali dobri ljudje prijatelji. Poleg tega so me za rojstni dan prisilili, da se naučim skrbeti za rože, nekje pa mi je nekdo prišepnil, da si lahko želim tudi česa, kar ne rabim nujno. V bistvu si sploh nisem rabila ničesar zaželeti, pa sem dobila popolno darilo.

Tokrat si bom pa na ves glas in z vsem srcem zaželela, naj bo čim prej konec tega leta. Naj se vse slabo, kar se je dogajalo v zadnjih mesecih, čim prej odstrani in naj mi gospod Božiček in dedek Mraz prineseta en zvrhan koš moči, ker tudi duracel baterije enkrat crknejo. Če bo ostalo kaj prostora lahko prineseta še nov želodec, za družinske člane pa bi prosila za kakšno ledvico, nove kosti, nove lase (te kar dvakrat, prosim) in še kak organ, ki ne deluje v skladu s pričakovanji ali pa ga več ni. Za prihodnje praznike pa bi prosila, če jih več ne bi preživljala v bolnišnicah, še manj pa na pokopališčih.

Glede na to, da sta dva, bi lahko to uresničila. Velikonočni zajček namreč nima tako velikega koša.

torek, 21. december 2010

Miklavževo božično presenečenje

Sem se predprejšnji vikend vsa utrujena vozila domov in težko čakala na svoj dormeo, da si poravnam kosti. Pa pridem domov in zagledam čudovito presenečenje ...


Seveda je bilo zapakirano v belo škatlo z rdečo pentljo in takoj sem vedela, da so se na Dormeu spomnili name. Kot otrok sem hitela odpirati škatlo (še dobro, da ni bilo nič papirja, ker bi najbrž poletel naokrog po stanovanju), medtem ko je fotr pozorno spremljal dogajanje na drugem koncu jedilnice. Potem pa se nama je obema razsvetlil obraz ...

In zdaj imam dve takšni:




Spodnja, s sliko, je že stara in utrujena od uporabe kot podlaga za računalnik, nova lepa bela pa bo lahko namenjena zajtrkom v postelji. Pa še nežno luškana je!

nedelja, 12. december 2010

Sindrom mehkih kolen

Sprehod po okrašeni Ljubljani v toplem objemu, presenečanje s črno čokolado in koščki jagod, poljub na usta, na premražena lička in nos, presladkan čaj, da gre zraven pocukranosti. Dolg poljub, globok pogled in lepe besede za lahko noč.

Ne rabim alkohola, ker sem ves čas pijana.

petek, 10. december 2010

Ena izpovedna

Utrujena kot konj od celega tedna tekanja in dela po zelo veliko ur na dan. Namrgodena zaradi prepovedi uživanja užitne hrane in kuhanega vina. Rahlo tečna, ker še zmeraj ni novega pralnega stroja.

Ampak mi je tako fajn.

nedelja, 5. december 2010

Dobro se z dobrim vrača

Zato v času, ko nekomu pomagaš potisnit avto iz snega, pralni stroj poplavi, se skuri in uniči majice.

Logično!

četrtek, 2. december 2010

Nasprotna negacija

Med pomenkovanjem smo naleteli na zanimivo štreno: definicijo razlike med nestabilnostjo in labilnostjo, in negiranjem trditve, da med tema dvema besedama razlike ni.

Absolutno je.

Nestabilen je namreč negacija stabilnega, medtem ko je labilen lahko nasprotje stabilnega. Gledano površinsko bi se seveda lahko reklo, da sta labilen in nestabilen sopomenki, ampak na srečo/nesrečo imajo besede tudi konotativne pomene, ki takšne definicije lahko poglobijo. Trdim, da v dotičnem primeru negacija in nasprotje ne pripeljeta do enakega učinka. SSKJ pa se strinja z menoj, ko labilnega kot nasprotje stabilnega opiše šele v drugi definiciji.

Spet sem se odločila, da imam jaz prav :)