torek, 12. junij 2012

Svet se krči

Za človečka, ki je dokaj odprtega duha in delno do pretežno aktiven na takile zadevi tukaj, bi kdo mislil, da mi je cel žur poznat toliko ljudi. Pravzaprav ni. Ker se kaže neka tendenca sukanja jezikov, ki pa mi gre blazno na živce. Cel svet je en klinčev Božji Presredek. That's just boring ... and annoying.

Še bolj smešno je, ko ugotoviš, da te prekleto prepletanje poznanstev v tej kurji deželi kar malo duši. Napad tesnobe, ko nekdo stopi v tvoj omiljeni peskovnik. Kar je še ok, če to ni nekdo, ki v peskovnik rad lula. A se ful dikatatorsko sliši, če rečem, da si bom zgradila svoj peskovnik?

Sej drugač sem ful prijazna, ampak že dva dni mi v lajf uletavajo neki ljudje, ki našpičijo radarje, ko slišijo moje ime. Not in a good way. Jutri je nov dan za nova poznanstva. Potem bom pa razmišljala, od česa vse se bom odklopila.

Ok, ne bom, spoznala sem tudi ene par ful zlatih dobrih ljudi. Tebe tud ja :)

ponedeljek, 04. junij 2012

sobota, 02. junij 2012

Fantastično

Malo pogledam nazaj in naprej in naokrog vidim eno polje šita, ki ga moram prehodit, me kar malo stisne, da bi se ruknila na ploščice in se drla. Sam ne bo pomagalo. Ni easy way out.

Nekje vmes sem se že naučila, da bo tako, kot se odločim. In bom naredila vse, da bo po mojem, da bo dobro zame. In da bo. Vse bo. Ker se pojavijo ljudje, ki štekajo in ker imam ljudi, ki se mi v telefon sredi vsega kaosa derejo, da me imajo ful radi, in ki verjamejo, da lahko naredim še več, kot verjamem sama. Potem malo špricajo solze in padajo objemi.

Ko odprem oči, pa vidim, da mi nekdo vsaj enkrat na teden na svoj poseben način pove posebne stvari, ki jih iz distance lažje razumem.

Že te stvari so fantastične ... komaj čakam, da vidim, kako fantastične stvari me še čakajo.