Zatišje

Nisem več jezna. Če bi se pa lahko kdaj vrnil, bi te pa vseeno vzgojno ušamarila.

Trenutno se posvečam tistim, ki me potrebujejo, kolikor pač zmorem. Najbolj krute stvari so mimo. Vrnem se s čem veselim.

Sledi

Kako si lahko pustil tri zlomljena srca, ki meni padajo v naročje, pa jih ne znam sestaviti?! Si sploh pomislil na krike svojih otrok? Na angelske obraze, ki se lomijo v grimase bolečin!

Pizda ti materna.

Pižama dan

Priznam, zadnje čase se pižama dnevi dogajajo pogosteje. Pravzaprav bi mu lahko rekla trenirka dan ... pogoj je, da imam na sebi nekaj udobnega. Preprosto pa to pomeni, da ostajam doma.

Zakaj pižama dan? Ker zjutraj najprej v kopalnici odlepim oči, potem skuham kavo, privlečem v jedilnico vse kupe knjig, ki jih rabim, in ves dan delam za računalnikom (v trenirki ali spodnjem delu pižame). Od pižama dni pa boli hrbtenica. Zgodi se mi namreč, da do teme ne uspem iti iz bajte, včasih tudi ne uspem jesti. V Ljubljani se pižama dnevi niso dogajali, ker je vedno bilo treba po nekaj v trgovino, z nekom na kavo ... tukaj pa je hladilnik dovolj poln, na kavo itak nihče ne hodi, pa še sama sem doma.

Odločitev: treba bo vsak dan ven na kavo in vsak večer na sprehod. Zakaj ven na kavo? Da vidim sonce!

Franci naš

Odprem zjutraj poezije, ko je že ravno njegov rojstni dan, in zagledam:

Sem dolgo upal in se bal,
slovo sem upu, strahu dal;
srce je prazno, srečno ni,
nazaj si up in strah želi.

Kje si ti meni na glavo padel, verz. Franci je vedel, kaj govori, interpretacija pa je za posamezno dušo drugačna. Ampak je zadela.

Say, miss Murphey

Se ukvarjam z eksistencializmom ... you (I?) wish. Z nekaterimi drugimi vprašanji, katerih definicije nočem izgovoriti na glas, ker bi se preveč resnično slišalo. Sprašujem se tudi, zakaj še vedno bedim, če sem čisto hin že cel dan. Od prekladanja riti, se razume.

Vsak teden je še vedno čisto drugačen. Ko obupam, se nekaj zgodi. Rečem what the fuck in se prepustim. Povzroča manj aken. Za pomiritev sem si kupila Diorjev lak za nohte. Parfum pade naslednjič. Bom še videla, kateri. Seveda sem si zlomila noht takoj po tem, ko sem si jih lično uredila. Na antibiotiku.

Po dolgem dolgem času sem šla v lokalni merkator center in ugotovila, da je nemogoče dobiti bizarko kot so polnjene olive. Ali mešani oreščki. (Morda oreščki niti niso tako dobra ideja, glede na zadnjo dušitev samo ob tiščanju nosu v pesto ... in napadu kašlja ob basanju z mandeljni.) Avokada nisem niti iskala. Sem pa vesela, da je hladilnik poln, mene pa je minila želja po hrani. Zdaj, ko sem že pojedla vse zaloge za v Afriko.

Ah, saj me samo luna nosi.

Turn myself in

Enaka pesem se mi že od maja vsako jutro zavrti v glavi in še vedno jo obožujem.



Moje lubice sem pocartala, seks je postal ljubljenje, odgovora, kje bom jutri, pa še vedno ni. Rabim nov Dior.

Wearing 80's

Pravzaprav se pri svoji številki in obliki noge ne sekiram prav preveč, če imajo čevlji dodatne okraske. Luksuz sam po sebi je že, da dobim zimske čevlje, ki ne premočijo, po dokaj ugodni ceni. In ja, hlače si zatlačim globoko not, da niso mokre. Nekateri pravijo, da sem seksi, nekateri, da sem grozna, meni je pa fajn, da imam suhe nogavičke.

P.S.: danes je super dan, kljub njegovi poscanosti, ker grem spet malo naokoli, skakat v objeme. Sinusi pa naj delajo kar hočejo. Ne pomagajo antibiotiki, ne pomagajo melisine kopeli, ne pomaga razpršilo za nos.