Ugotovitve tedna

Ko se v agoniji voziš proti domu z dvema pijanima sovoznikoma, sam pa popolnoma trezen, ker itak ne smeš piti alkohola, in ves omamljen od hlapov na pol poti, zapolnjeni s poslušanjem neproduktivnih filozofiranj na nizkem nivoju komunikacije, ugotoviš, da si pozabil mobitel in da moraš po njega, sam sebi rečeš ... jebi se! V končni fazi doma razmišljaš, koliko cigaret in koliko ur meditacije potrebuješ, da se zrelaksiraš.

Kot pravi mojcas, so že sami pogovori o otrocih dobra oblika kontracepcije, še boljša je to, da se eno popoldne ukvarjaš z dvema najstnikoma. Čeprav se jima moram postaviti v bran in povedati, da sta izjemno pridna otroka. In moj prvi nečak je kljub svoji najstniški nabritosti zelo zainteresiran dečko, ki je res prav zgledno priden, ko je z menoj. In ja, mu vse dovolim in ga še dodatno razvajam. Take smo tete.

Ko se kaj zalomi, ne sedim križem rok. Sama sebi in pomoči nekaterih prijateljev sem lahko hvaležna, da sem se izmotala iz zalomljenih situacij. In zalomljenega je bilo v zadnjih letih veliko. Zato pa nikoli ne bom pustila, da se kdo usaja nad menoj, ker sem z glavo rinila naprej tudi takrat, ko sem komaj zmogla. Ljudje, ki so pričakovali, da jih bom vlekla naprej pač niso in ne bodo razumeli tega. Wish me luck or burn in your own hell.

Zjutraj si včasih zapojem Tell me where it hurts, ker res ne vem, če me bolj boli išiatisen hrbet (in rit in noga), ali zabasana glava od zamašenih sinusov.

Poleti najti prevoz iz LJ proti Božjemu Presredku (asli obratno) v nekaj urah je nemogoče. In ne, če se le da, ne podpiram oderuških cen in slabe kakovosti Slovenskih železnic. Gre kdo danes iz Štajerske v Ljubljano?

Besedičenje

Malo ljubezni do maternega jezika izjemno škodi pri prebiranju časopisnih člankov. Pravzaprav časopisni članki izjemno škodijo ljubezni do slovenščine. Sicer ne podpiram jezikovnega purizma, podpiram pa ustrezno in logično rabo slovenskega jezika, ki sledi določenim pravilom (nekatera pa tudi jaz ignoriram, ker so nesmiselna in bi tako morala slediti rabi). V zadnjem času pa vse pogosteje slišim ali preberem prav bizarne variacije besed in besednih zvez.

Ena večjih bizark, ki sicer ni čisto jezikovna, me je nasmejala ravno pretekli vikend, ko sem prebirala Dnevnikov objektiv. Prav pod člankom, ki je kritiziral vsiljevanje anglicizmov in angleških besed v slovenščino, so vrli strokovnjaki prilepili reklamo za igre. Pri tem pa niso našli slovenske ustreznice in tip iger poimenovali kar escape. Malo nerodno.

Najbolj pa me v ušesih zadnje čase zbada besedna zveza zločini proti človečnosti in zamenjava pridevnikov katastrofalen in katastrofičen. Zločini proti človeštvu so grozni že sami po sebi, tako da jih ni treba oskruniti še s takšno neresnostjo, katastrofe pa so že tako katastrofalne.

Namreč:

človéčnost -i ž (ẹ́) 1. lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti: prebuditi človečnost v človeštvu; cenili so njegovo globoko človečnost; težnja po človečnosti / boj za človečnost medsebojnih odnosov; človečnost vzgojnih postopkov 2. redko človeškost: človek zaradi svoje človečnosti hrepeni po sreči

človéštvo -a s (ẹ̑) 1. vsi ljudje na svetu: delati v korist domovine in človeštva; njegovo ime je zapisano v zgodovini človeštva; odgovornost pred človeštvom in zgodovino 2. zastar. človečnost: človeštvo, prijateljstvo, zvestoba

Jes, jes, razumem, da je prevod iz humanity lahko zavajujoč, ampak ob učenju jezika se naučiš ločiti tudi med takšnimi nepravimi prijatelji.

Kaj pa je s katastrofami:

katastrofálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki povzroči v naravi veliko razdejanje, uničenje, uničujoč: katastrofalen potres, požar; katastrofalna eksplozija // nav. ekspr. ki ima zelo hude posledice; poguben, usoden: napraviti katastrofalno napako; katastrofalna zmota / katastrofalno spoznanje / katastrofalen dvig cen zelo velik 2. ekspr. zelo slab, neugoden: katastrofalen potek bitke; preteklo leto je bilo v gospodarstvu naravnost katastrofalno / našli so ga v katastrofalnem stanju / katastrofalne posledice // ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: doživeti katastrofalen polom, poraz katastrofálno prisl.: izguba popularnosti se je katastrofalno pokazala pri volitvah; domačini so goste katastrofalno premagali; sam.: vsak dan se zgodi kaj katastrofalnega

katastrófičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na katastrofo: katastrofične dobe v zgodovini zemlje / katastrofična rešitev njegovega notranjega problema / katastrofična dokumentacija

A ne bi bilo lepo, če bi se vsi pisci, ki iz teh besed tvorijo besedne zveze naučili te majhne razlike?

Male dnevne zmage

Začelo se je že v sredo, ko sem se prvič v življenju uspela postaviti na glavo. To je pomembna informacija predvsem za tiste, ki me poznajo že dalj časa in vedo, da sem a) obsedena z nadzorom, b) nerodna do nezavesti in c) ne obvladam koordinacije svoji dolgih okončin in prevelikega telesa.

V četrtek je dnevna zmaga temeljila predvsem na tem, da nisem nikogar nikamor poslala, čeprav sem imela že na koncu jezika, ker sem bila zaradi lune v skrajno razdražljivem stanju.

V petek mi je zmago prinesla popoldanska dvo in pol urna terapija z masažo. Alternativna medicina rocks. Pa ne verjamem v čirolečarole, zato pa sem se prepustila terapiji, ki deluje na podlagi živčnega sistema. Torej ti dokaže stvari, ki se jih že tako zavedaš, samo priznaš si jih ne. Poleg tega je to proces, skozi katerega spoznaš, kje najbolj obremenjuješ svoje telo (in zdravje) in kako to popraviti. Tudi ni čudežev po prvi terapiji, ampak samo bolečine po konkretni masaži. Popravljali smo moje prvo vretence in išias in rezervirala sem si 4 termine za naprej. Od nenavadnih reakcij ob pritisku na določen živčni center sem se nasmejala do solz. Priporočam.

Tudi včeraj sem zmagala, ko sem prvič v življenju nadomeščala moškega pred žarom (v našem primeru pica panom) in sproducirala več kot odlične postrvi in lignje. Navadne in polnjene s sirom in bučkami. Lepo bi bilo, če bi še kdo upošteval, da ne jem krompirja in kisa. Vsaj kruh je bil polnozrnat. Če malo pimislim ... jaz resno nisem oseba, ki jo povabiš na večerjo v restavracijo, ker pride do hudih komplikacij in uboge natakarje sprašujem, kaj točno je v kateri hrani.

To zmago je nadgradilo še razvajanje in postala sem ponosna lastnica balzama za telo z izvlečki pšenice, arnike, žajblja rmana in sleza ter nove sadne pene za tuširanje s figami, granatnim jabolkom in olivo. Da ne pozabim na domače zmešan parfum z esenco sandalovine, pomaranče in hamamelisa. Naslednjič nekako primešam še jasmin in ylang ylang. Poleti mi drugi parfumi namreč sploh ne odgovarjajo.

Štrudeljska nedolžnost

Izgubila sem jo. Bilo je manj zabavno kot pri kateri drugi, občutki pa so vseeno neprecenljivi.

Ob izmišljanju recepta sem se odločila za jako preprost pristop: kar pade not, pač pade not. Kupila sem polnozrnato vlečeno testo, na prvi list nametala bučke, posolila, posula s polnozrnatimi drobtinami in zavila. V drugem sem pozabila drobtine, sem pa dodala skuto. V tretjem mi je skoraj uspelo dodati še drobtine, za četrtega je zmanjkalo bučk, zato so po skuti letele rozine in cimet, peti list pa je bil ovit okrog četrtega zavitka. Premajhen pladenj, pač.

In peki papir je brezveze, lepše diši dodobra namaščen pekač.

Prihodnjič: bučke, zelje, korenček? Poškodbe, ki sem jih pridelala so zanemarljive. Ob šljivi, ki jo imam na desni nogi itak ni nič omembe vredno.

Jojo

Po vseh viharjih v preteklih dnevih se ponovno ali še vedno sprašujem, zakaj ne smem oditi. Obliž na obliž na obliž, dokler spodaj sploh ni več rane, motiti pa začnejo obliži. Toliko jezikov znam, pa ne razumem. Hotela sem samo sedeti v spodnjih hlačkah v naročju in kaditi med mežikanjem v jutranje sonce.

Vsekakor pa je občutek svobode neprecenljiv. Ključi od avta, strgane kavbojke, raztegnjena kratka majica, za rezervo sako in moje ljube srebrne teniske. Znebila sem se spon in se življenju derem 'ljubim te'.

V resnici: se odločam, kaj naj oblečem in kaj naj kupim za jest, ker grem spet skrbeti za enega naših ranjencev. Z mislijo, da bom vsaj v naravi in da sem se včeraj imela super.

Roknrol

One down, one more to go.

Najhujše je, ko se sicer že veseliš, da boš knjige zamenjal za delovne dni, pa zjutraj ugotoviš, da si pravzaprav utrujen. In da imaš še en izpit v bližnji prihodnosti. Za katerega se je treba učiti zdaj. Človek se hitro odvadi izpitnih obdobij. No ja, pa tudi vsi izpiti niso tako obsežni.

Nagradila sem se z izčrpnim nakupovanjem, nov palični mešalnik preizkusila na bučki iz bližnjega vrta, končno odprla Zajtrk prvakov in nadlegovala sospalca. Zadnjič me je celo nekdo uspel iz dna duše nasmejati. In še nekaj se mi je zgodilo: bila sem pijana. Uradno sem preiskusila, koliko alkohola sploh še prenesem, in šokirana ugotovila, da ga pravzaprav ne. Po štamprlu jegra sem se počutila kot mamca, ki 20 let po porodu ponovno popije kozarček rujnega. Pijana do faze rdečih ličk, hihitanja, zapletanja besed in vrtenja v glavi.

Potem pa, ko sem ugotovila, da sem malo manj nevrotična, sospalec pove, da gre z motorjem na malo daljšo turo. Že tako sem se trudila, da mu ne bi težila z varnostjo na cesti, ker mi moj realni, nepanični jaz pravi, da možnost nesreč sicer obstaja, ampak ne umre vsak, ki sede na motor, sospalec je pa odgovorna oseba, ki tudi z avtom ne divja niti približno tako kot jaz, in potem popoldne preberem, da sta se smrtno ponesrečila dva motorista. Zenovsko. Bom morala čim prej kupiti obleko in otroško čelado za mojo malo glavo. Za malo roknrola.

Kulturno poletje

Vsako poletje se veselim Festivala Ljubljana, letos pa sem čisto pozabila preveriti program še pred junijem, ker sem pač preverjala program izpitov. Po natančnem pregledu in črtanjem vsega odvečnega, sem se odločila, da me zanimajo predvsem koncerti, gledališki in baletni dogodki. Ja, krčenje mi gre res dobro od rok. Ampak recimo, da sem izbrala dva iz vsakega, ki bi me pa res res pritegnila. Kozake sem vnaprej skenslala, ker jih takoj prodam za kak balet.

Med glasbenimi me vedno pritegne Vlado Kreslin, ki pa ga bom, sicer v manj pompozni verziji, lahko videla na Lentu (če bom pridna in mi bo uspelo priti v MB). Bolj kot Vladek me pritegne Gilberto Gil, ki pa se ga tudi zlahka odpovem, če ga nadomestim s Somrakom bogov Tomaža Pandurja. Sliši se malo deprasto, ampak ob tem konstantnem dežju in vsesplošni deprasti Sloveniji je zagotovo zabavno.

Kot vidim, so se organizatorji letos odločili, da bo balet ob koncu poletja. Lani sem Ano Karenino gledala sredi poletja, je bilo kar zapleteno obleči kaj elegantnega in se pri tem ne skuhati in hkrati ne zmrzniti v Cankarjevem domu. Glede na to, da je ponovno na obisku ruski balet, me morda bolj zanima Onegin kot Don Kihot. Don Kihot in Fanatzije norca pač zveni bolj zabavno in kot klena Slovenka, raje izberem manj zabavno zveneč dogodek.

Čisto za konec pa lahko izbiram še med dvema operama: Otellom in Judinjo. Nekako bolj me vleče Judinja, ki me bo tudi bolj judovsko usekala po žepu. Logično. Morda ima kaj s privlačnostjo tudi to, da je v francoskem jeziku ... Po drugi strani mi je Verdi od nekdaj izjemno všeč in Otella še nisem gledala. Tole bo izjemno težka odločitev.

Do izpita bom sicer vse skupaj ignorirala, potem pa moram naumiti, kako točno bom po plačilu vseh nepotrebnih stroškov uspela še kaj prihraniti za karte. A so se morali na moje denarnico vsi naslonit ravno pred poletjem? Poleg tega imam eno čudovito večerno obleko, ki jo moram peljati na sprehod ...