Izgubila sem jo. Bilo je manj zabavno kot pri kateri drugi, občutki pa so vseeno neprecenljivi.
Ob izmišljanju recepta sem se odločila za jako preprost pristop: kar pade not, pač pade not. Kupila sem polnozrnato vlečeno testo, na prvi list nametala bučke, posolila, posula s polnozrnatimi drobtinami in zavila. V drugem sem pozabila drobtine, sem pa dodala skuto. V tretjem mi je skoraj uspelo dodati še drobtine, za četrtega je zmanjkalo bučk, zato so po skuti letele rozine in cimet, peti list pa je bil ovit okrog četrtega zavitka. Premajhen pladenj, pač.
In peki papir je brezveze, lepše diši dodobra namaščen pekač.
Prihodnjič: bučke, zelje, korenček? Poškodbe, ki sem jih pridelala so zanemarljive. Ob šljivi, ki jo imam na desni nogi itak ni nič omembe vredno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar