Pride obdobje, ko ti je od vsega skupaj slabo, čeprav na nič ne moreš pokazati s prstom. No, lahko, ampak se slepiš s pozitivnim razmišljanjem. In da bi si dan malo popestril, se odločiš za korak, ki se ti v tistem nerazsodnem trenutku zdi blazno pameten, da potem le ugotoviš, da je s tem šel še zadnji košček energije.
V tako pokronanem stanju utrujeno sedeš na balkon in si zaželiš, da bi lahko spil kozarec viskija, za mirno noč. Da vse le ni tako hudo, pa mi pove ena prava odločitev. Mogoče pa moja glava deluje tako, da mora žarnica (med tuširanjem) crknit, namesto da bi se prižgala. Svet sploh ne šteka romantike za enega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar