On je bil tiho, meni se ni dalo poslušati, zraven je nabijala glasba.
Pa ne, da bi bil to problem, bila je čudovita harmonija počutja. Bolj me skrbi to, da bi po zobni krtački in moškem milu, ki sta se ustalila v moji kopalnici, kdo zahteval še kak moj predal. In zmede me kak večer, ko sem vsa pomirjena, pa mi nekaj ne da spati in se sredi noči s taksijem odpeljem na drugo stran Ljubljane po poljub. In zmedejo me tiste oči, ki so se kar naenkrat uprle vame in mi žgale koščke kože, na katerih so počivale. Zmede me nenadna nežnost, ki je prej nisem videla. Mene žgejo pogledi, njega moj poljub.
Vse pa je samo pomlad in želja po pobegu. Želja po tistem, kar mi vzame dih in požene kri, me lovi in mi sledi. Zaradi česar se mi zvrti v glavi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar