sobota, 16. april 2011

Balans

Zemljica me je vrgla iz ravnotežja, predvidevam, da se trenutno nahajam nekje v območju Lune, in upam, da čim prej priletim nazaj med Zemljane.

Moja tehnična (ki v nobenem segmentu ni pretirano matematična) plat se sicer naslanja na Zemljino fizionomijo in fizikalne lastnosti, ki pritičejo spremembam v vremenu, nisem pa čisto prepričana, kam naj umestim sanje, v katerih je, po celem dnevu slovenščine, angleščine in francoščine, dogajanje predstavljeno v nizozemščini. Ta jezik v podzavesti očitno obvladam. Za zapiranje vek krivim gravitacijo, bi pa si privoščila malo več spanja. Oksimoron? Se meni tudi zdi čudno, da po svetu zombiraš, zaspiš ob 2h zjutraj in imaš neprisilno odprte oči že ob 6h, pri tem pa ugotavljaš, da te je očitno nekaj povozilo.

Najbolj čudno pa je, da sem v stanju, ko se mi niti ne ljubi odgovarjati. Whatever! Niti se mi ne ljubi poslušati, sarkazem vklapljam samo še očesno, sem pa izjemno prijazna do ljudi, ki me pustijo pri miru. No, je pa tudi nek dosežek, da ljudem, ki me gnjavijo s stavki stila "kako si suha, a imaš anoreksijo?", ne rečem, da oni so pa ravno pravi za na raženj. Resno, od kje ljudem to, da presuhim osebkom lahko težiš, debelemu pa ne moreš rečt, naj shujša? (Razen včeraj, ko sva skupaj sedela mini in maksi, stara prijatelja iz osnovne šole, ki sva šla vsak v svoj ekstrem - temu se reče pridobljeno ravnotežje)

Če združim ta razna dejstva, pa ugotovim, da imam eno zelo uporabno lastnost: ostre komolce, primerne za komolčarstvo. Sam tale šport še do potankosti naštudiram.

2 komentarja:

  1. Poslušaj no, pa kaže kaj na boljše?

    OdgovoriIzbriši
  2. menda me je ruknilo nazaj na zemljo. nisem prepričana, da mi je všeč :)

    OdgovoriIzbriši