sobota, 6. februar 2010

brez besed

This time I discovered a whole new spectre of compliments:

This car is almost as beautiful as you are.

In to, da me imajo nekateri raje v trenirki in brez ličil, kot v mali črni, visokih petah, lepo počesanih laseh in poudarjeno modrino oči. Včasih se dolgo ne vidiva in se najprej le dotikava. Z blazinicami prstov, z ustnicami, s pogledi.

In na jutro, preden spet odidem mu zapojem:

Skuhaj mi kavu, napravi sendvić, lijepo ugosti i zadovolji me ...

Ni komentarjev:

Objavite komentar