Med vrsticami o alternativnih pristopih k izgorelosti, altruističnih skokih v neznano in hipijevskimi nasveti za flegmatiko ter ustaljenimi tirnicami, se izčrpanost zares dogaja. Zakaj? Ker je varnost nekaj, kar pripada samo še skupini 50+.
Situacija številka ena: imam službo za določen čas, s svojim dobrim delom sem si ustvaril dobro ime, ob službi delam doktorat in zaslužim nekaj več od minimalne plače. Nimam pojma, če bom čez pol leta sploh še imel službo.
Situacija številka dve: imam službo za določen čas, v popoldanskih urah opravljam še dodatno delo, da lahko pokrijem življenjske stroške. Spim 5 ur na dan.
Situacija številka tri: sem freelancer, delala sem za več naročnikov. Ne vem, kaj je to vikend, kdaj se dan konča in začne nov, nimam pojma, kaj je to dopust.Še vedno čakam plačilo za stvar, ki sem jo opravila decembra.
Situacija številka štiri: ko sem zaključil s študijem in statusom študenta, sem izgubil službo, ker mi niso mogli ponuditi niti pogodbe za določen čas.
Situacija številka pet: imam diplomo iz angleščine in ekonomije. Po zadnjih petih razgovorih, za delovna mesta, za katera sem preveč izobražena, sem se odločila, da pomagam očetu pri vodovodnih inštalacijah.
Situacija številka šest: imam magisterij in ker ne dobim službe, sem kupil jablane in delam sok.
Situacija številka sedem: takoj po faksu sem ustanovil start-up. Dobro mi gre.
Situacija številka osem: nisem našla primerne službe, zato sem se odselila v tujino. Pravkar sem prišla nazaj v Slovenijo da staršem dam denar za pokritje kreditov.
Vse temelji na resničnih dogodkih. Družba pa izgublja na veliko. Kje je meja med prihrankom in vrednostjo človeka in kje je interes, da se nekaj zgodi. Tole so samo primeri, kako skuhati takšno kašo, da se bo vsak držal svoje rešilne bilke za golo preživetje. Potem tudi nihče ne dvigne glave in se pritoži.
Prekrasno, zelo mi je všeč :)
OdgovoriIzbriši