Meglice

Mirna jutra me napolnijo z energijo. Takšna jutra, ko je okrog mene polno ljudi, pa mi nikogar ni treba opaziti ali se ozirati na njega. Rada spijem dva kozarca mrzle vode in uživam v vonju vanilijevega čaja ali kave, ko imam noge skrite v tople nogavičke in ko pižama z vsakim premikom zadiši po mehčalcu. Nobeni ljubljanski meglici se ne pustim spraviti v slabo voljo, ker vem, da dostikrat za seboj skriva sonce.

Pomirja me tudi to, da imam določene stvari lepo pospravljene v pisane pikčaste škatle, da dišim po Femme in da sem narastek nadomestila s kakavov barvo vseh in celih las.

Ne pomirja pa me to, da ne vem, kaj lahko jem in česa ne. Moj trebuh kar naprej pošilja signale o neprijetnem počutju. To, da se mi ne ljubi kuhati, pa mi ni ravno v pomoč.

Viva pozitiva

Obraz me boli, grozna sem, ne vem, kaj naj še naredim. Razen tega, da se neham sekirat. Od česa sem dobila tako kožo, nimam pojma. Jem ... bolj malo, odkar nisem več doma. Pijem vodo, razen zadnjič, ko sem si privoščila dva viskija in tri požirke piva. In kako je viski pasal. Mmmmmmm. Skratka, ne jem tako nezdravo in res redko pijem alkohol. Moj obraz pa je iz dneva v dan hujši. Kozmetičarko pa imam spet čez 14 dni.




Pozitivna energija in veselje je izginilo nekje med tem, ko mi je ne vem več kateri po vrsti osebek začel srat po glavi. Glavoboli so vsakodnevni, poleg tega, da sem se malo izgubila. In se mi odpirajo vrata, ki jih prej niti nisem resno jemala. Ampak še vedno nisem prepričana, če hočem stopiti skozi. Pravzaprav trenutno nisem prepričana o ničemer ... razen o tem, da se mi konstantno lušta cigareta. In da se na smrt bojim določenih trenutkov.

Torej, sprejmem podarjeno pozitivno mišljenje. Bi prav prišlo.

Noč

Ogromna in lepa stanovanja v Ljubljani stanejo. Ampak so pa hudo jebačka. Priznam. Je pa moj domek vse, kar potrebujem za zdaj. Kupila sem še pikčaste škatle, da bom v njih spokala vse dvd-je, računalniške pripomočke in ostale drobnarije, ki jih nočem na polici, ker je samo težje obrisati prah. In jaz ne maram prahu.

V veži sem opazila camperice, skušala ignorirati klišeje in se naučila še enega odgovora na povabilo na kavo. Zadnje čase prav razturam s temi odgovori. Vsakič je bolj smešno.

Kako pa naj po dnevu, ki sem ga preživela z bratom in mamo (na mute), dobila menstruacijo in trpela bolečine, pila viski po dolgem času ... normalno funkcioniram??? Sedla sem v taksi in pomahala.

Čevlji čevlji čevlji

Všeč mi je Ljubljana. Ker greva z bratcem na sprehod, v trgovino po čevlje in se pogovarjava. Včeraj me je sredi Trubrajeve objel in na Prešercu sva se v slovo stisnila. Moj veliki, močni bratec je rabil objem. Je že res, da sem ga prej šokirala z nekaj novicami od doma. Nekaj čaša sem ga gledala, ko sva pila kavo, in sem videla, da je tam kot jaz. Mislim pa, da še vedno ne razume, da sem blažilec.

Sicer pa sem malo pregledala ponudbo obutve za jesen-zima in se odločila, da me nekdo pelje v tujino. Ne ne vem natančno kaj hočem, bom pa vedela, ko bom videla. Če bodo imeli mojo številko. Sicer pa dolgujem še to slikico.

Dost je

Kako konkretno že pogrešam Ljubljano in škrlatne sončne zahode nad industrijsko cono. Mojo poskakujočo bejbi, moje Srce in ropot.

Dost je tudi gledanja vame brez pravih besed. Moja tišina se šele začenja. Očitno pa s časom, ko me začne zebsti v noge, pride tudi čas, ko je ledeno še kje drugje. No, si vsaj vzamem čas, da vse cunje zlikam.

Z Grazem sva mešanih občutkov. Nekako se mi je zazdelo, da čuti enako kot jaz - zmedeno. Vse skupaj je tako krhko, da se lahko podre, če samo pomežikneva. Kako je smešen, ko bi me rad videl, pa se hkrati tako boji. In kako sem sebi smešna, ko bi tako rada videla, pa ga hkrati sploh nočem.

Naš fotr ga useka

Sediva in gledava Shakespeare in love (fotr je imel daljinca v roki). Pa pride prizor, ko fotr proda svojo hčerko najboljšemu ponudniku, da postane njegova žena. In naš fotr začne na glas razmišljat: "Jah, to so počeli še v 18. stoletju." Zajebantsko mu odgovorim: "Si predstavljaš, da bi ti mene tako prodal?"

"Hmmm ... hehe."
"Jah, veš kako sramoto bi ti naredila! Hihihi. Pol pa bi imel sramoto v mestu ;)"
"Heh, ne bi bil več Seks v mestu, ampak Sramota v mestu."

Sklep: moj fotr je napol baba! (in od kod pozna Seks v mestu???)

Bruhuhu

Sinoči sem nekaj govorila o tem, da se mi bo žlehtnoba maščevala. Potem pa sem nastavila budilko na šesto zjutraj in nežno zaspala. Uro ali dve pred budilko me je zbudila močna bolečina. Hujša od tistih, ki jih imam v času menstruacije. In namesto, da bi šla v Ljubljano, sem dan preživela v kopalnici.

Tokrat je resni osumljenec točno določena hrana, ki je sicer zelo redko jem, sem pa vedno, ko je bila v igri, izdatno preživljala čas v kopalnicah.

In kot nalašč, so me ravno danes vsi hoteli videti. Spraševali, če grem v kino pa na pijačo, morda na kavo (v tem trenutku sem odložila telefon in poletela proti moji prijateljici kopalnici). Morala sem celo zavrniti predlog nekoga z lepimi očmi, da mi razloži, zakaj ni imel časa, ko od njega tega niti nisem pričakovala. Sej prav, naj ga bo malo strah.