V vročinskem deliriju včasih iz podzavesti pokuka kakšna skrita misel, ki se v drugem navalu viroznih bolečin realizira v zvonenju telefona. Prsti me ne ubogajo, nočejo najti rdečega gumbka. In ni več tišine, živčni končiči norijo, se napenjajo, da bi začutili prste, kako drsijo po rokah. Na pladnju je ostalo vse, razen srca. Ponos, ljubezen in brezbrižnost. Skrivoma igrajo poker, prasci mali hazarderski.
Nimam časa, mislim na jutri ... ups, danes.
Pomaga coca.cola! ;))
OdgovoriIzbriši