Prisostvovala sem na nekem sestanku in pozneje sedela v malo večji družbi. Že tako sem alregična na ljudi, ki dosti govorijo, pa nimajo nobene podlage. Kadar nečesa ne vem, sem pač tiho. Ali vprašam.
Opažam pa pojav ljudi, ki ničesar ne vedo, o ničemer niso prepričani, se jim niti ne ljubi pozanimati, usta pa odpirajo na veliko. Ko jih pa vprašaš o podrobnosti, pa so zaprepadeni. Brez odgovorov. Nekateri si celo drznejo zviška gledati na druge, in jih pozneje spraševati za nasvete in pomoč. Moj odgovor v takem primeru je seveda univerzalna odklonitev in žalitev: fuck off. Sledeče debele poglede mirno ignoriram (pravzaprav me zabavajo).
Še bolj alergična sem, kadar na enem mestu dobim od dveh ljudi popolnoma različne napotke. Seveda si stvari zabeležim, da jih ob morebitnih težavah nekomu lahko potisnem pod nos. Vedno deluje.
Sem pa bila malo presenečena, ko se je od mene delno pričakovalo, da sodelujem pri stvari, ki ni bila niti konkretno določena, niti (za moje zahteve) primerno organizirana. Poleg tega, da mi nekateri sodelujoči niso všeč, oziroma imam z njimi slabe izkušnje. Omenila sem, da nimam namena svoje glave natakniti na kol in razstavljati. Določenim ljudem, ki so preleni, da bi karkoli postorili sami, pa niti slučajno nimam namena delati uslug in zastavljati svojega imena. Poleg tega, da nisem nek flegma človek, ki bi se igral igrice.
Sicer pa nisem čisto prepričana, v kakšnem položaju je Zemljica zadnje čase, da ljudje norijo z norijami in mislijo, da jih bomo vsi vedno poslušali. Vsi so nekaj živčni in napadalni. Sej bi rekla "kje je Hitler, ko ga rabiš." Ampak nočem žaliti žrtev njegove krutosti. Razen če dopolnim, da bi Hitler moral oklestiti sam sebe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar