To je kot moji lasje. Čudoviti so, vendar se bo prej nakodral beton, kot bom jaz nakodrala svoje naglavno okrasje. In ljudje s kodri - pravijo, da so kodri nadležni. Pa sej se menda večinoma že sprejemamo takšne, kot smo ... pa vendar si včasih zaželimo spremembe.
In po dvajsetem letu do sprememb prihaja. Skoraj že imam rit, dobila sem mozolje, pojavljajo pa se še druge zanimive spremembe: poleti nisem nikoli tako rjava, kot sem bila kot otrok. Pa je moja mama polna pigmenta, prav tako fotr, jaz pa sem bela. Res je tudi, da se precej manj nastavljam soncu. To je pa posledica neke druge spremembe - vsako leto slabše prenašam vročino. Rada imam sonce, ampak vročina in pritisk tako zmedeta moje telo, da padam skupaj. Spremenila se je tudi koža. Po dvajsetem letu sem dobila mozolje! In pege. Vedno ko se je kdo pritoževal, da ima pege, so se meni zdele prav simpatične. Ampak mi niso več tako zelo: ko se pogledam v ogledalo, vidim flekast obraz, ki pa je pozimi pač bel z nekaj lepotičnimi pikami. Jaz pa sem po novem vsako leto bolj pegasta. Moram prav pogledati, kdo od mojih prednikov je kriv za to. In za to, da vsi ljubljanski komarji pijejo mojo kri, kljub temu, da se nasprejam s sredstvom, ki bi naj ščitilo pred komarji!
Ni komentarjev:
Objavite komentar