Resno. Zadnje čase me zvečer ali ponoči nadlegujejo alarmi na avtih, pod mojim balkonom se zvečer zbirajo mladi pijani in rahlo zadeti fantje, ki me lepo pozdravijo, ko se pripeljem iz službe in vlačim računalnik iz avta, poleg tega, da je javna tajna, kdo zalaga lokalne veseljake s katero drogo. Po čudnem naključju me zaradi mamine službe vsi ti fantje poznajo. Za avto se niti ne bojim, samo kreten bi ga ukradel. Enkrat me je celo sošolec iz osnovne spraševal, na katero stran ima sosed, lastnik BMWja, obrnjena okna. Na njegovo žalost, je tip parkiral direkt pod svojim oknom. Je pa zadnje čase priljubljeno vdiranje v avte starejšega letnika. Če že ničesar nimajo za ukrasti, je pa zoprno to, da imaš zaradi tega stroške.
Enega ali dva bolj resna dilerja so v zadnjih letih celo spakirali v čuzo. Pravzaprav sem bila presenečena. Mislim, da se je sedaj že policija nehala voziti po naselju. Morda bi se lahko spet začela. Če pa primerjam stanje sedaj, in tisto, ko sem jaz bila ponorela najstnica, se mi zdi, da gre spet na slabše. V časih našega bluzenja naokrog, si dobil vse, kar ti je srce poželelo. Skoraj, kot bi šel na tržnico. Moji vrstniki so se sedaj že skoraj nehali resno drogirat. Eni imajo otroke, drugi delajo in/ali študirajo, tretji pa so propadli. Aja, nekateri pa si služijo kruh z dilanjem.
Ko vidim mlajše generacije, kako tu in tam prižgejo kak đžoint in ga skušajo skriti pred menoj (če ravno grem peš skozi park v mesto), mi gre na smeh. Če pa pomislim, da bi moji nečaki v prihodnosti kupovali travo (ali kaj bolj resnega), pa grem in direkt male dilerčke stresem iz hlač. Nečaki pa bi še dober mesec hodili naokrog z rdečimi ušesi. Kljub temu, da podpiram kajenje trave v zdravstvene namene.
Se pa sprašujem, če starši res tako izgubijo stik z realnostjo, si zatiskajo oči, ali se jim ne zdi vredno obremenjevati se s tem, kaj njihov otrok počne. Naš fotr je ponorel, če se mu je samo zazdelo, da sem v družbi s kom, ki bi naj bil slaba družba (četudi ni nujno bil), čeprav me okrog večernih izhodov ali žurov na vikendih nikdar ni pretirano omejeval. Je pa poskrbel, da je vedel, da ne bom počela neumnosti. Sicer sem mislila, da sem jih dobro skrila, zdaj pa se mi zdi, da bolj ali manj ve za vse.
Skoraj vso mesto je postalo geto! Ko se vrnem čez vikend, prav debelo gledam, kaj se dogaja. Skoraj ne mine vikend, da mi ne bi kdo dejal, da so mu ukradli kolo, vlomili v avto. Pretepi med mladimi so postali popolnoma običajni. Policistov pa ni videti niti v centru mesta niti na obrobju, sploh jih ni.
OdgovoriIzbrišiMladina more sprobat stvari, tko k smo jih mi sprobaval, jih oni zdej. Slabše pa... se ti ne zdi, da se pač nisi obremenjevala, ker ni šlo za tvojo lastnino, al pa od koga k si ga poznala?
OdgovoriIzbrišipeter, se vidi, da ne šmirglam mesta. Tega nisem vedela. No, ne da je tako resno postalo. Policija čaka :)
OdgovoriIzbrišiSakir, sej smo jih vsi sprobavali. Važno je, da ostane pri sprobavanju. Sej se ne obremenjujem, zadeve se pač dogajajo. Pa pri nas se je vedno dopustilo, da se dogaja. V tem je problem.
Danes mi je povedal, da je dobil kolo nazaj. Baje so ga našli med rutinsko kontrolo prometa. Očitno policisti res čakajo :)
OdgovoriIzbriši