Burke gor, burke dol

Samo en odstavek iz SSKJ:
búrka -e ž (ȗ) 1. nav. mn. norčavo vedenje ali govorjenje: izmišljati si burke; predpustne, razposajene burke / pustimo burke! začnimo (govoriti, ravnati) resno; uganjati, zbijati, zganjati burke ∙ burke briti iz vsega, z revežem norčevati se, šaliti se 2. lit. dramsko delo s šaljivo, včasih grobo vsebino, komiko: gledati, igrati burko; burka v enem dejanju ♪

V resnici pa se mi že nekaj let porajajo različna vprašanja okrog burk, tistih drugih namreč. Nekoliko sem potovala po Evropi in videla ogromno žensk z burkami, najbrž največ v Londonu. Moji občutki ob tem? No, jaz je ravno ne bi nosila, pa če me kdo tepe zaradi tega. Ženske, ki jih nosijo mi delujejo nekoliko strašljivo. Morda zaradi stereotipov (pa naj so resnični, ali ne), ki obstajajo okoli muslimanske težke moške roke. Morda tudi zato, ker v Sloveniji ravno ne vidiš dosti tako zakritih žensk. Ali pa zato, ker preprosto ne sprejemam kakršnega koli pretiranega zakrivanja, ki ni pogojeno z mrazom, sploh pa ne zakrivanja svojih las in obraza. Ali, ker ne razumem, zakaj bi ženska morala zakrivati svoje čudovito materinsko telo, lase in obraz, medtem ko zraven nje hodi nekdo oblečen po svoji volji. No, pa mislim, da v našem okolju zakrite ženske delujejo težko dostopne. Ne glede na to, če so zakrite po svoji volji, ali ne.

Druga logika je recimo takšna: če jaz grem v katero koli muslimansko državo, se bom držala naslednjih stvari - pojdi v moški družbi, če nisi ravno v turističnem območju, raje bodi zakrita (nič dekoltejev, nič kratkih hlačk, pa ruto na glavo), malo umiri svojo poskakujočo naravo. Potem bi recimo lahko rekli: če muslimanke pridejo v Evropo, naj snamejo burke, oblečejo hlače in po vročini šetajo v kratkih majicah. Ampak se tu pojavi ena beseda, ki se je vsi tako radi okelpamo: svoboda. Bodi to, kar si. Po logiki novih zakonov v nekaterih državah torej: bodi to, kar si, samo če nisi muslimanka.

Gre torej za prilagoditev okolju, v katerem se znajdeš. Priznam, da preferiram priseljence, ki se prilagodijo našemu okolju, normalno. Če ni anomalij je življenje lažje. Najlažje pa se je bati vsega, kar ne ustreza posameznikovim privzgojenim vzorcem. Po drugi strani pa se toliko raje brigam zase, kot za druge, da mi je vseeno, če ima ženska na glavi ruto, burko, frjolčasto frizuro, ali klobuk. Dokler le lahko koristi vse pravice in uživa svoboščine. Bi mi bilo pa čudno, če bi mi na primer na faksu predavala dama, oblečena kot črn duhec. Že zato, ker ne bi videla, kako se njene ustnice premikajo med govorjenjem.

Na takšne stvari pa ne moremo gledati iz svoje ksenofobične perspektive, tako kot priseljenci ne bi rabili ravnati po svojih verskih/narodnostnih prepričanjih. Malo prilagajanja je potrebnega iz obeh strani.

Hotela sem reči, da mi aktualni oziroma prihajajoči zakoni okrog burk v Evropi niso najbolj všeč. Delujejo mi nekako represivno in ksenofobično. Kljub temu da, kakor je razvidno, tudi nad burkami nisem prav posebej navdušena.