Od prvega pogleda, dotika ... do tazadnjega chata. Zaskrbelo me je, ko sem se vprašala, če mi je še sploh mar. Ko nagrbančim čelo in razmišljam, na koliko nivojih je vse skupaj čisto narobe. Na koliko nivojih sem navajena biti princeska. Vedno bom nedotakljiva, ker dobro skrivam tisti ščit, v katerega trešči toliko naivnežev.
Neizpodbitno dejstvo je, da preveč obožujem moške, da bi se jim popolnoma odrekla, čeprav sem brez njih najsrečnejša. Včasih je nadležno tudi to, da se nekateri vračajo. Ali se hočejo vračati. Včasih pride prav.
Potešitev je falične oblike. Pomlad in poletje pa nikdar ne prinesete posebno vznemirljivih presenečenj. Jesen je tista, ki nosi listje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar