Res se mi želodec obrača, ko poslušam politikanske govorance ob (kateremkoli) prazniku. Sploh glede na to, da se trenutno IZVOLJENA vlada zeza z interpelacijami, odstavljanji, razkrivanjem tajnih podatkov in metanjem v drek. To zadnje bi lahko postalo olimpijska disciplina: Slovenci bi bili prepričljivi zmagovalci.
Je že tako, da politika mora biti. Res pa mi je žal, da je slovenska politična zasedba na tako nizkem nivoju. Na več nizkih nivojih, pravzaprav. Da spodbuja krizo vrednot, ki se je pojavila. Da spodbuja poneumljanje naroda in da sama poneumlja narod s svojimi umazinimi igricami.
Predvsem pa bi se lahko naši velecenjeni politki (ki niso baš intelektualci) kdaj spomnili, da so tam zaradi naroda. Zaradi ovčic, ki jih gledamo in čakamo, da storijo kaj za nas. Ker sami imamo do določene mere krepko zavezane roke.
Ali drugače povedano: namesto arbitražnega sporazuma in kupom interpelacij, bi lahko pogledali, kako bi se dalo zaposliti preveč brezposelno ljudstvo. Ideologija ne da kruha na mizo, čeprav se lepo sliši.
Vsi o tem samo govorijo (govorimo), ne stori pa se ničesar.
OdgovoriIzbrišiPravzaprav ima tudi to svoj razlog. Proti tem, ki nam vladajo (katerakoli vlada pač je na oblasti), ne moremo ničesar. Samo opazujemo lahko tiste spletke, ki nam jih mečejo pod nos mediji (da bi zakrili še večje in pomembnejše), ki so v to zgodbo prav tako vpleteni, ampak sami sebe ne izdajo.
Kdo pa lahko izda medije in pri tem računa na zaupanje?-Nihče. Kdo pa zaupa medijem?-Vsi.
''Življenje je trpljenje, pol pa umreš.''
(citat iz serije Peta hiša na levi)
OdgovoriIzbrišiKorito je napol prazno, pa še vedno dovolj polno, da se lahko iz njega napajajo. Narod je pa treba z nečim hrant, da ostane skregan in, da ne opaz, da se žlampa iz korita.
OdgovoriIzbriši