ponedeljek, 12. april 2010

Posebna zahvala

Tistim, ki komaj čakajo, da mi nekaj spodleti. In tistim, ki so jezni, ko mi kaj uspe. Lahko frcam mušice.

Sicer pa se ene stvari kar dogajajo. V nekem trenutku me je dobil tornado in povzročil celo zmedo. Še vedno razmišljam o pravem trenutku.

In pravi trenutek je bil ... pri meni sicer nikdar ne trajajo, tako da si še ne manem rok. Malo bom še počakala. So me pa prvi dan v novi službi našli še ljudje, ki hočejo prispevke. Radijske namreč. Absolutno se ne bom poslušala, ker ne prenesem svojega glasu. Če pa me slučajno kdo sliši, pa prosim, naj nemudoma izklopi radio.

Po drugi strani sem blazno jezna nase, ker sem zasrala eno stvar. Jezna sem na napako, ki sem jo storila zaradi utrujenosti in pozabljivosti. Ni pa bilo vse črno. Kar konec koncev ni tako slabo.

Posebna zahvala, tokrat brez cinizma, pa gre tistim, ki me vsak dan nasmejijo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar