sreda, 27. januar 2010

Živela nesramnost

Spet imam dneve odprte nesramnosti. Vsi bližnji obožujejo ta moj stadij, ker povem vse, kar si sami mislijo, zraven pa se nasmejijo. Razen tisti, ki so pač deležni opozoril.

-> Zgledaš kot škrbasti Fabio in ti misliš, da je tvoj največji problem obrabljeno koleno na kavbojkah?

-> Nehaj dobrnoamerno ljudi posiljevati s svojimi majhnimi darilci, ker so grda in primerna le za to, da se na njih nabira prah.

-> Itak boš imela debelo rit, če misliš celo življenje samo sedeti na njej.

-> Nisem še videla tako neotesanega 30-letnega otroka.

-> Lubica, kelnarca si, to je tvoje delo. Jaz ravno zato nisem, ker bi takšne stranke zadavila.

-> Kaj se pizdiš nad opravljanjem? Že celo življenje živiš tu, pa se še nisi navadila!?

-> Če mi še enkrat nastaviš tako neumni sestavini in pričakuješ, da iz njih skuham nekaj super duper užitnega, te bom začela obmetavati z njimi!

-> Ja, jaz bi tudi bila tečna, če bi se tip tako grozno obnašal do mene.

Če kdo še kdaj vpraša, če lahko vsem vse poveš v obraz. Ja, lahko. Posledice niso nujno prijetne.

6 komentarjev:

  1. Uau! Kulsko! :P Evo me. Povej mi. Prosim.

    OdgovoriIzbriši
  2. gaber, ti povem, ko boš prišel k meni ;) sicer pa se bojim, da boš ti meni več povedal, kot jaz tebi.

    Čakala sem te ...

    OdgovoriIzbriši
  3. Go Šuši! Go Šuši! Go Šuši! ... :)

    OdgovoriIzbriši
  4. I want some more!! Še enkrat si grem prebrat, nesramnosti so mi namreč zelo všeč (če so takole primerno duhovite seveda). :)

    OdgovoriIzbriši
  5. kameleonka ... ah, ko bi se jih spomnila več v tistem trenutku. Ampak, zdaj pa je že mimo. Moram pa priznati, da paše ;)

    OdgovoriIzbriši