Nekatere stvari se ne končajo dobro. Nekatere se ne končajo. Na konec nekaterih pa dolgo čakaš in si potem pošteno oddahneš.
V tem času pa razmišljaš o sliki s počitnic, ki ne obstaja. Bose noge na eni tistih gnusnih blazin za na plažo, ki že po prvem kopanju smrdijo po mešanici kreme za sončenje in slane vode. Osebno preferiram skoke v mrzlo Sočo.
Vmes pomisliš na visoko, obloženo belo posteljo z belo dišečo posteljnino (in seksi gospodom X, ki ve kaj dela v postelji).
Dejansko pa si ogleduješ krvavo prasko na (kako zelo primerno) sredincu, ki si jo staknil na neznanem neletečem predmetu, pa je začela skeleti šele čez nekaj trenutkov. Razmišljaš, kako je mogoče, da imaš dneve, ko nič, kar prebereš, ne ostane v glavi ... hkrati pa odzvanja v ušesih tisto nekaj.
Tole zahteva dobro kondicijsko pripravljenost, jaz pa sem telovadbo malo zanemarjala.
Ah, kje so že tista vrata?
Ni komentarjev:
Objavite komentar