Pogrešam moje sončne zahode in pogrešam moj vonj oblačil in puščanje kave povsod po stanovanju (na prostorčkih označenih s podstavki).
Je pa super, da si z nekom lahko kjerkoli, pa je zabavno. Po še tako dolgem času, pa je isto kot včeraj. Šokantno šokirana sem bila nad svojim glasnim smehom, ki mi je zasolzil oči.
In seveda se je spet našel nekdo, ki hoče, da skrbim za njega. Pa ne bom. Ker se mi ne da. In ker ne dovolim, da se postavlja med mene in stvari, ki so zame pomembne. Resnica je zarezala. Škoda le, da pri nekaterih nikdar ne bo dosegla pozitivnega učinka.
Ni komentarjev:
Objavite komentar