Neverjetno

Bad karma, polna luna in še kaj me očitno vztrajno zasleduje. Ker se ti ne more vsak dan narediti neko sranje ... za to preprosto mora biti nekaj/nekdo kriv.

Tako so šli dogodki po vrstnem redu: najprej sem si na lučki opekla roko. Zadeve se nisem dotaknila niti za sekundo, pa imam tako luštno opeklinico direkt čez lepotično piko.

Nato sem z avtom obtičala na mokri travi. Podrobneje v prejšnji objavi.

Naslednji dan sem dobila lepo pošto iz Ljubljane, zaradi katere me je prijelo, da bi nekoga v rit brcnila ... brcala.

Včeraj sem šla v trgovino po par stvari in si zaželela milke s celimi lešniki, pa v supermarketu ni bilo niti ene. Ne, niti ene.

Danes zjutraj pa stopim v sobo, da bi si s kremo namazala obraz, ko naenkrat nekaj zaruži za mojim hrbtom, da sem se kar stresla. V omari se je namreč zlomil nosilec za palico in so dol popadale vse obleke, ki jih sedaj niti slučajno nimam kam dati, in tisti ikein viseči predalnik, v katerem imam nogavičke in šale. Ne, omare se od včeraj zjutraj nisem niti dotaknila.

Še dobro, da danes grem v UKC in po brateca. Če se še kaj zgodi, bom "na varnem", bratec pa bo zrihtal omaro.