Dunaj v dežju

Na hitro sem naredila plan pomembnih stvari in smo se odpeljali na Dunaj. Ker smo ostali samo čez eno noč, je bil seznam stvari krajši, dež pa je še dodatno otežil zadeve. Tako da mi še zmeraj ostane kaj za naslednjič. Samo da najdem žrtev, ki me bo peljala.

Na spisku je seveda bil Schonbrunn, Belvedere, Hofburg, Neue Rathaus s parlamentom in Burgthetrom, opera, Volkstheater, Karlskirche, Stephansdom, Kunsthistrorischemuseum in Hunderdwasserhaus. Mimo večine stvari smo se samo na hitro peljali, ker je itak scalo za znoret, pogledali smo si pač Schonbrunn, Belvedere in Stephansdom. Na Schonbrunnu smo uživali še ob razgledu, ker se je ravno takrat nebo odprlo, Dunaj pa je pod njim ležal sveže umit. Fotoaparat je seveda spet ostal doma. Zvečer smo se sprehodili mimo Neue Rathaus, Burgtheatra in šli do parlamenta, potem pa smo se vrnili do Neue Rathaus, kjer se ravno odvija filmski festival. Ta dan so vrteli nekaj opernega, česar nisem pogledala, ker sem vedela, da bom itak slišala. Pa še zaradi enega elementa. Sestradani po celodnevnem potepanju smo tam našli še stojnice z (drago) hrano. Ampak meni se je zdelo vredno dati tistih 8 evrov za krožnik riževih rezancev s piščancem, čeprav se je čutil tudi okus gamberov. Zastrupila se nisem.

V Belvederu bi lahko ostala še vsaj urco ali dve, pa nas je čas preganjal. Poleg tega, da je bilo znotraj v določenih prostorih vroče, kljub temu, da je zunaj bilo okrog 16 stopinj. Sva se nadihali v marmornih sobanah.

Na sploh so bili Avstrijci precej prijazni, tako da s konverzacijo ni bilo problemov. Več težav sem imela jaz, ko sem morala vse prevajati iz angleščine v srbščino (ki je ne govorim tako zelo dobro), vmes zamešati malo nemščine (ki je v bistvu ne znam) in jo izluščiti iz nizozemščine. Potem pa sem videla napise v francoščini. Moj možgan je umiral.

Dobila sem tudi dve ženitni ponudbi. Beograd me hoče. Škoda, da sta obe vključevali razvajene tipčke, ki ne bodo nikdar odrasli, od katerih mi bi k večjem bil bolj všeč tisti grši a bolj inteligenten. Tistega drugega sem mami že opisala kot dinozavra a.k.a povprečnega zabitega tipa. Jaz že vem, zakaj se držim Dežurnega Razvajevalca.