Pohajkovanje

Sva se s Slončico zadnjič preko maila morali dogovoriti, kdaj in kje se vidiva. Priložnost je pač bila razstava v Mestni glaeriji, za katero sem vedela, da je Slončica najprimernejša kandidatka za spremljevalko. Ampak ljubi bog, zdaj se moramo že dogovarjati za srečanja! Vsekakor sem med temi dogovori ugotovila, da je četrtek najprimernejši dan ... če ga rezerviraš že kak teden prej. Ja, še vedno se ubadam s planiranjem, čeprav potem mnogokrat vse v vodo popada. Pač imam rada dotike vodnih kapljic.

Skratka, v Mestni glaeriji so nama (in vsem ostalim, ki so to pravočasno videli) pripravili slikovit prikaz nekaterih frazemov. Raj za jezikoslovce, da se rešijo jezikovnih spon - vsi frazemi so namreč bili prikazani na (za nas) drugi ravni; predstavljeni so bili s slikami, videoposnetki, risbami in preprostimi kombinacijami vsakdanjih (in manj vsakdanjih) predmetov. Sva vmes pomislili, kako bi frazeme prikazali prevajalci ... bržkone na tak način, da bi bil samo njim smešen, ostalim državljanom pa najbrž nesmiselno beden in zatežen :) Razstava je bila pač dokaz za to, da slika (in v dotičnem primeru tudi druge prvine) lahko pove 1000 besed.

Vse skupaj se je začelo z minutko časa zase, in kljub temu da so nama povedali, da je molk zlato, sva se po kulturniških uricah odpravili brusiti jezike in mlatiti prazno slamo na promenado lepih. Tam je bilo seveda tudi sonce.