Minevanje

Uspelo mi je vzeti si čas zase. In sem nasončila zobe v močvinarti dolini med Bočom, Pohorjem in Ptujsko goro. Še prej sem se malo izživljala nad avtom in ga vozila po skrajno neprimernih cestah s skrajno neprimerno hitrostjo. Ha, uživala sem. Sonce me je grelo skozi vse plasti oblačil, sončna očala sem potiskala z glave na oči in nazaj, srečala divjo jablano in smešno gobo, in se nahodila za dva meseca nazaj.

Potem sem preselila svojo "knjižnico" in počasi urejam sobo. Vsak dan nekaj novega. Naredila sem le eno napako: namesto po nove škornje in plašček, sem zavila v trgovino s spodnjim perilom. In imela odločno premalo časa, da se naspim. Nesposobni in prestrašeni se spet vtikujejo v moj tok, jaz pa ignorantsko hodim naprej z dvignejno glavo in velikim nasmeškom. Čakam, da ruknem tisti kandelaber za ovinkom.