Všeč mi je, ko me nekdo išče. Nekdo taki, ki mi manjka. Še bolj mi je všeč, ko so meni dragi srečni in si vzamejo malo časa, da svojo srečo prenesejo name. Sploh, kadar gre kaj bolj ... posrano. Zadnje čase se spravljam in iščem. Ogromno zadev iščem, pa nočejo priti k meni. Ah, pojma nimajo, kako kul sem. Še žal jim bo.
Moja draga je nazaj, v RL, z drugimi se srečujem v zaspančkovi deželi, tretji (in teh je več) pa skrbijo za mojo kožo s tretmaji, ki si jih pravzaprav ne morem privoščiti. It's not about what you know, it's about who you know. Moji lasje so se po letih trmaste ravnosti odločili, da se bodo vihali. Samo spredaj, od zadaj me je očitno nekdo tepel z lopato. Morda imajo tudi lasje le svoje neukročene trenutke.
No, o staranju sem se vprašala, ko me je nekdo umestil v srednjo šolo. Navadno so me imeli za starejšo ... odkar sem navihana, nezatežena in mozoljava, pa me imajo za srednješolko. Naj ostane pri tem, globje ne bom brskala. Sploh po tem, ko sem si zaželela (in prav blazno posladkano izsilila obljubo) zmenek po starem. Trenutno je prestavljen za nedoločen čas, ker me čaka še nekaj obveznosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar