Misija: glavobol

Moj najljubši stavek v zadnjem tednu je "Pa jaz te bom fentala./ Ubila te bom, jao." Izzveni pa s precej obupanim glasom. Dostikrat je bil izrečen cimru - pa koji k me nekaj sprašuješ, če sem se zaprla v kopalnico in hočem svojih 20 minut miru (in še vedno mi ni jasno, kaj tip dela v kopalnici uro in pol!); pa koji k gobcaš, če vidiš, da berem knjigo/cajtng; pa kaj me neki na tiho sprašuješ, če ti pravim, da se te na balkon ne sliši (in jaz se ne mislim nazaj dret, da me bo cela stolpnica poslušala); pa kaj me tak čudno gledaš, ko pridem šele drugo jutro/popoldne domov???? Sej dečko je sicer fajn, samo občasno se mi zasmili, ker ga je tisto sevanje konkretno opalzilo. Mislim - kaj če bi bila jaz taka?

Nakar me kliče fotr, v jutranjih urah ravno na dan, ko bi jaz spala. Potem pa mi pove, da si je kupil kanu. Kanu? Kaj, a maš spet krizo srednjih let? A bi se rad ubil? A imaš vsaj razlog za tak nakup? (v smislu, če je končno pustil Krotildo in je to dovolj dober nadomestek - čeprav je po mojem še krompir bolj zanimiv od nje) In potem mu povem, kdo vse ima rojstni dan. Ker vem, da nima pojma. Jao, da bi ga s šibo nasekala ... pa niti malo mu ni nerodno, da ne ve, kdaj ima njegova prva vnukinja rojstni dan. No, pri njem nisem tako odrezava. Mu rečem samo: "Pa daj no fotr, porkamadona."

Mati? Mati so ostali pri tistem, da si bom vzela odmor za kako leto. In vedno znova ji moram razlagat sistem. Ne vem, zakaj, ker ga tako in tako ne razume. In potem mi pove, da si je kupila nove sandale.

Pa res se mi ne da mamice špilat. Niti psihologa ne.

In zakaj so potem vsi tako užaljeni, če jih pošljem k vragu? Ah če bi bili samo užaljeni - zakaj me potem kličejo, da sem jih prizadela? Ker jim samo še enkrat moram povedat, da mi dol visi in da si bom odprla en pir.