Sneg = hibernacija

Sneg je lep, dokler mi ni treba ven po žlufrci skakat. Sneg je najlepši na Rogli, na tekaški progi ob sončnem dnevu. Toliko o snegu. Sicer pa se je leto začelo s hibernacijo, sneg pa je to samo še povečal. Če bedim 10 ur na dan, pa sem utrujena. Verjetno tudi zato, ker me čez dva tedna čaka izpit, jaz pa sem se pravkar začela učiti, čeprav sem nameravala začeti že pred enim mesecem, pa mi je prasica usoda to preprečila.

V tistih čudnih urah, ko dejansko bedim, se mi porajajo zanimiva lingvistična vprašanja, ki jih ne morem nikomur razložiti, ker me debelo gledajo. Zato raje pizdim, da v celotnem domačem kraju ne dobim vložkov (spet). Uf ja, še to sem skoraj pozabila. Obvladam pretvarjanje, da sem polna keša. Ah, mar mi je za zdravje in lepoto in sem skočila k privatnemu dermatologu (ki mi je vedno odpravil vse težave s kožo) ... problem je, da sem od njega (in iz lekarne) prišla lahka kot peresce. Finančno mislim.

Ampak ... bom pa spet imela lepo kožo. Nekega dne.

Pismo

Včasih se počutim ujeto, ker še vedno vidim dve poti in me bolj privlači tista "neprimerna". Morda je bolj nevarna, pa vseeno mislim, da se bom na njej več smejala. Ker če pomislim, kako sem takrat odskočila in se nisem vrnila, potem lahko odskočim tudi zdaj. Čeprav je takrat obstajala pot nazaj v varno naročje, velik objem, zdaj pa tega ni. Morda je za naslednjim ovinkom ... morda pa tudi tam ni. Morda me je samo strah, da je res vse, kar sem si nekoč predstavljala. Neizpodbitno res pa je, da lahko preživim brez tega, kar je zdaj. Preživim, ali živim bolj polno. Vedno zame.

Pogrešala bi dotikanje gležnjev. Bi pa lahko kadarkoli skočila s padalom.

nespečnost in naspanost

Je to, ko se zjutraj zbudiš ob taki uri, ko si se običajno zbujal vsak dan zaradi obveznosti, pa cel svet okrog tebe spi. Praznična poležavanja za vse, jaz pa pogrešam prepletanje prstov, kradenje odej, stiskanje, pretepanje s predolgimi okončinami (predvsem mojimi) in eno roko na moji ritki. Človek se razvajanja hitro navadi (čeprav še vedno panično trdim, da lahko izginem v vsakem trenutku - torej, ko me bo prijelo).

Pozimi je vstajanje pred 8h zjutraj kriminal. In zakaj nihče ne skuha tako dišeče kave kot jaz?

Akcija reakcija

First he wrote lyrcs of the song Help!, so I asked him if he's gay.

Then he talked gibberish to me.

At last I understood him: he wanted translation and sex ... and I wanted sex and candy.

Če deluje prvo telo na drugo z dano silo, potem drugo telo deluje na prvo z nasprotno enako silo.

Uspelo

Uspelo mi je nekaterim ljudem dopovedati, da ne morem vedno biti na razpolago. Menda mi je vmes tudi uspelo pokazati, da jaz pa res nikogar ne rabim. Kar seveda ni res. Rabim veliko mero cartanja in lubčkanja, kar sem tudi dobila. Kompliciranje nekaterih bližnjih me ne gane. Stvari se pač ne zakomplicirajo, če ne forsiraš kompliciranja. Sem izvedenka za to področje, a sem trenutno na dopustu.

Še vedno pa dejstev ne ovijam v nafrtajčkan papir. In spet imam slabo vest, ker se ne učim, ampak poskakujem (v novih debelih plišastih copatih) in si pojem.

what if ALI naj bo že konec tega leta

Ne, ne mislim, da obstaja realni odgovor na vprašanje "kaj bi bilo, če bi bilo". Pa vendar sem tudi o tem malo razmišljala. Kaj če se ne bi zgodil tisti naporen teden in bi dejansko šla na izpit in bi dejansko dobila vstopnico za magistrski program. Dejstvo je, da vsega človek ne zmore. Da delo ni edino pomembno v življenju in da sem res rabila oddih. In v zadnjih tednih je bilo izrečeno tudi to, kakšna sreča je, da sem se tako odločila. Ali kakšna sreča je, da nisem rinila z glavo skozi zid, ko mi je bilo jasno, da tako ne bo šlo, in sem se prepustila toku življenja. Zaradi preizkušenj pač verjamem, da so nam nekatere stvari usojene, ali vnaprej določene (in imajo svoje razloge), za druge pa se moramo potruditi, da jih dosežemo. Nekatere pa celo morajo počivati v marinadi in počakati na pravi čas.

Za rojstni dan sem dobila boleče vnetje mehurja, Božiček pa mi je pod fikusom pustil še malo slabih novic. Mehur zdravim, na novice nimam nobenega vpliva ... zato sem se odločila za crkljanje, dobro hrano in veselo družbo. Leto je bilo klinčevo, desetletje pa polno sprememb, odločitev, preizkušenj, rasti ... Tokrat dejansko moram počakati do januarja, da lahko začnem migati. In želim si dobrega miganja. Ni me več strah padca, ni me strah čustev, ni me strah ničesar, razen stagnacije. In psihoanalitikov :D

A ste letos že naredili kaj dobrega?

Načeloma mi gre na živce posiljevanje z dobrodelnostjo v času Božiča in njena pretežna odsotnost čez leto. Pa vendar. Ste letos že komu kaj podarili?

No, moje podarjanje se je porodilo iz tega, da sem dobila popust za nakit, ki ga pravzaprav nisem potrebovala, pa je bil nekdo pripravljen podariti mi nekaj evrov, da si kupim darilo za rojstni dan (ki ga imam v decembru). Ne da prej nikomur nisem ničesar podarila, pa vendar me je to še bolj premaknilo. Moja požrešnost proti tistim, ki si ne morejo izmišljevati neumnosti. Tako sva se dogovorila, da ta oseba ta denar podari nekomu, ki ga potrebuje dosti bolj. Bach, ti si srce ;)

Zato tisti, ki še niste zapravili vsega denarja za super duper božična darila, lahko pomagate ali nakupujete pri Benki Pulko, preko Unicefa, ali kje drugje, po vaši želji. Lahko premečete svoje omare in oblačila nesete v zabojnike Humane, na RK, ali jih osebno podarite nekomu, ki jih potrebuje, kupite dva izvoda Kraljev ulice ... pa tudi sami brezdomci po Ljubljani znajo biti strašno prijazni ;)

Če tega ne zmorete, ste lahko preprosto prijazni in ljubeči. Smo lahko (Miss Cold as ice has left the building) ...