what if ALI naj bo že konec tega leta

Ne, ne mislim, da obstaja realni odgovor na vprašanje "kaj bi bilo, če bi bilo". Pa vendar sem tudi o tem malo razmišljala. Kaj če se ne bi zgodil tisti naporen teden in bi dejansko šla na izpit in bi dejansko dobila vstopnico za magistrski program. Dejstvo je, da vsega človek ne zmore. Da delo ni edino pomembno v življenju in da sem res rabila oddih. In v zadnjih tednih je bilo izrečeno tudi to, kakšna sreča je, da sem se tako odločila. Ali kakšna sreča je, da nisem rinila z glavo skozi zid, ko mi je bilo jasno, da tako ne bo šlo, in sem se prepustila toku življenja. Zaradi preizkušenj pač verjamem, da so nam nekatere stvari usojene, ali vnaprej določene (in imajo svoje razloge), za druge pa se moramo potruditi, da jih dosežemo. Nekatere pa celo morajo počivati v marinadi in počakati na pravi čas.

Za rojstni dan sem dobila boleče vnetje mehurja, Božiček pa mi je pod fikusom pustil še malo slabih novic. Mehur zdravim, na novice nimam nobenega vpliva ... zato sem se odločila za crkljanje, dobro hrano in veselo družbo. Leto je bilo klinčevo, desetletje pa polno sprememb, odločitev, preizkušenj, rasti ... Tokrat dejansko moram počakati do januarja, da lahko začnem migati. In želim si dobrega miganja. Ni me več strah padca, ni me strah čustev, ni me strah ničesar, razen stagnacije. In psihoanalitikov :D