Potičkanje

Vsako leto se pritožujem, ker je en kup peciva na mizi ob velikonočnih praznikih, samo moje najdražje pehtranove potice ni.

Ker se cela družina pritožuje, da ne zna narediti potice, sem se odločila, da bo mojo pehtranovo željo potešila kar potica iz trgovine. Takšna, dobro nafilana. Po moje sem napitala še prisotne v slućbi, ki so delovali kar hvaležno. Jaz pa sem bila vsa srečna, da lahko nekoga pitam. Do drugega leta pa imam čas, da si nasadim pehtran in se začnem učiti, kako narediti najboljšo pehtranko na svetu. In variacije na temo.

Potičkanje se nadaljuje tudi danes, ko bosta najbrž na izbiro orehova in potratna potica. Orehova bo najbrž spet kupljena in upam, da tudi tokrat s preveč ruma :) Potratna pa je navadno domača izpod prstov tetine mame (stričeve tašče) in je prev zares potratna.

Ko sem že ravno pri poticah, razmišljam tudi o tistem lepem pekaču za potice, po možnosti kakšnem starem glinenem. Samo ne vem, kdo bi pojedel takšno količino.