Naključja

Resda v Božjem Presredku ne hodim kaj ekstra ven, ker tudi ni kam za it. Včasih grem v Maribor, ampak zdaj že nekaj mesecev ni bilo časa za tovrstne aktivnosti. Očitno pa se tistih nekaj redkih dobrih tipov strinja z menoj. Srečamo se namreč kvečjemu še na pokopališču ali ob nedeljskem jutranjem ajnkaufanju. Moram priznati, da sem se že ustrašila, da sem stara ... pa sem ugotovila, da nas druži navdušenost nad Božjim Presredkom. Dejstvo je tudi, da je včerajšnje srečanje vključevalo dva namrgodena frisa z izrazom "brigam se zase, so should you". No, oba sta se spremenila, ko sva se zagledala - srečaš znanca, ki se ti zdi prijeten, po dolgem času ... seveda se nasmejiš (četudi še pred prvo kavico).

Smejal pa se ni foter, ko sem med kosilom vklopila črni humor: dostikrat namreč kupimo Babičin kruh, včeraj pa sem bila v drugi trgovini in sem vzela Matjažev kruh ... slučajno je tako ime bratrancu in slučajno je naša ljuba babi pred kratkim umrla ... in slučajno sta kruha zelo podobnega okusa in sestave. Mogoče komu to kaj vklopi, meni pač je. Pa kaj, naša babi bi se ziher smejala. Kot sem se jaz, ko sem slišala, da je na nekem romanju strela zadela in pobila cel kup vernikov.

And isn't this ironic ...



No, saj zdaj se bo dogajalo kaj bolj zabavnega, ko vsaj za nekaj dni zapuščam Presredek in pičim v Ljubljano. Iščem stanovanje, iščem službice in celim rane srčnega poka. Mogoče še kdo, polg moje lubice, šteka delovanje mojih misli.