sreda, 16. julij 2014

It's a new life

Malo sem izginila, priznam. Sej bi kdaj kaj napisala, če bi zvečer imela internet, res bi.

V teh dolgih mesecih laufanja po svetu in urejanja nepomembnih reči, sem postala dvojna pasja mama, se selila, odkrivale takšne in drugačne lepote in predvsem uživala v majhnih lepih rečeh, ki mi jih je življenje prineslo.

Mislim pa, da je že eno leto, ko me muči samo še ena stvar. Ta je sicer povezana še z nekaterimi ne tako majhnimi stvarmi, ampak me muči. Pa sploh ni tako pomembno, v resnici. Je samo del tega, kako pogumen je človek. In se včasih vprašam, kam se je skrila moja neustrašnost, kdaj sem pozabila, da sem supergirl, da itak vse zmorem in da je ni zadeve v življenju, ki bi me ustavila. Priznam, ustavila sem sama sebe. Rešitev? Hja, v resnici zelo simpl, sicer pa najtežja na svetu. Premakniti sebe. Zaenkrat sem še v stanju čakanja na pravi trenutek. Ne čutim še prave pripravljenosti. No, sicer pa je do zdaj bilo tako, da me je življenje samo premaknilo na pravo mesto. Se bova že zmenila še glede tega.

Ko berem za nazaj, kaj vse se mi je dogajalo in točno vem, čemu je namenjena vsak abeseda posebej, pa res vidim veliko spremembo. It's a new life.


1 komentar: