Ko vidiš, da se punce pri 25. poročajo in pričakujejo že 2. otroka.
Nikoli nisem videla smisla v tem, da se takoj po faksu poročiš in začneš svojo reprodukcijsko pot, razen če faks res delaš tam do 30. leta :) Imam pač v glavi začrtane določene meje - ne seliš se k tipu, dokler nisi sposobna poskrbeti sama zase, ne poročaš se, če nimaš zagotovljene službe, in ne rojevaš, če nimaš rednega prihodka (fajn je če sta dva, ampak vsaj en je zaželen), če se le da. To seveda čisto iz praktičnih razlogov, ker nikoli v življenju nočem biti odvisna od nikogar. Sicer nekatere moje kolegice živijo s tipi v takšnih in drugačnih okoliščinah in jih za to res ne obsojam, hočem reči samo, da so za mene to resni koraki in resna odločitev, za katere se še ne bi odločila. (Sploh pa še nisem spoznala tistega, s katerim bi razmišljala o takih zadevah.) Poleg tega bi si še najbolj želela rešitve, da se preseliva nekam skupaj, ne pa da jaz grem k njemu ali on k meni. Pustimo ob strani prednosti tega, da ima on svoje stanovanje (ker meni ga pač ne bo nihče kupil v bližnji prihodnosti).
V opozorilo sem včeraj v trgovini videla en prav neposrečen upokojenski parček. Ta star je ves čas nekaj godrnjal in pametoval, gospa pa je tiho in ponižno potiskala voziček. Že tako sem se komaj zadržala, da ta starga nisem nahrulila, potem pa sem pomislila, da kaj takega ne bi mogla prenašati. Tudi tisti poskus sikanja se je pri nekem fantu zelo klavrno končal.
Kljub vsemu šoku, ki mi ga take odločitve meni dragih babnic povzročijo, sem še vedno čisto srečna, če so one srečne. Iskreno in vedno ... razen, če se preveč vtaknejo v moj način življenja. Ampak prosim lepo, kam se vsem tako mudi?
No, ja... dokler boš imeti otroka s tistim, ki ga imaš rada, imela za (razširjeno) reprodukcijo... je pa res bolje, da si sama.
OdgovoriIzbrišiin še sreča, da dandanašnji lahko ženske rojevajo še tudi pri petdesetih.
saj je za prej pa hudo res vprašljivo, če bo zate vse dovolj dobro poštimano in porihtano
No ja. 25 let pa res ni neka huda mladost. Bi se s tabo strinjala, če bi bilo govora o tistih mamicah pred 20 letom. No, pa tudi tistih ni za obsojat. Vsak ima svojo zgodbo.
OdgovoriIzbrišiJe pa na žalost tako, da bolj ko razmišljaš kaj vse mora biti poštimano, večja verjetnost je, da otrok ne bo, če pa bodo, bodo pa težko "narejeni". Ker poštimano ne bo nikoli vse. To moraš vedeti. In po moje ne gre za to, da se komu mudi, ampak čisto enostavno za obojestranske želje. in če te so, potem je to To.
Ne vem, zakaj se zadnje čase vsi tako obešajo na ljudi, ki želijo počakati s tem, da imajo otroke, dokler niso v življenju na nekih stabilnih tleh. Pa kaj, če hočejo/-mo počakati, je s tem kaj narobe? Ali ni bolje imeti otroka, ko lahko zanj skrbiš, ko je tvoj prihodnost bolj ali manj stabilna, ko ni nobenega preštevanja kovancev, ali boš lahko prišel skozi mesec, bi kupil plenice ali hleb kruha (pretiravam, ampak zato, da ilustriram argumente).
OdgovoriIzbrišiŠuši, iste misli sem imela pred kakšnim letom, ko sem vsakič, ko sem šla po ulici, videla kakšno nosečnico ali mamico z vozičkom. (Najhuje pa je to, ko dva čutita obveznost, da se poročita le zato, ker je dekle zanosilo. Taka je bila situacija z mojo 19-letno bivšo sošolko. Kdaj jih bo izučilo, da se bosta pri štiridesetih ustavila in ugotovila, da sta popolnoma nesrečna?)
No, jaz pa sem stara 29, z že zdavnaj končano fakulteto, redno zaposlena za nedoločen čas, imam dober in redni mesečni dohodek in uspešno kariero, svoje stanovanje v Ljubljani, avto,....skratka materialno vse pošlihtano, vendar nikjer ne najdem primernega oplojevalca. Ker enostavno nekako ni več normalnih moških. In mene ne skrbi to, da ima ženska pri 25 letih dva otroka, bolj me skrbi dejstvo komu se je pustila oploditi. Moja kolegica je pri 30 ostala sama s tremi pamži, saj si je njen zdaj že bivši mož omislil mlajšo. :)Iva
OdgovoriIzbrišiSe dobro da bivate v Sloveniji, kjer je nataliteta zelo slaba.. ravno zaradi razmisljanja, kot ga je zapisala avtorica. Drugje razmisljajo v obratni smeri, saj nocejo na stara leta skrbeti za "pamze"... mi je bolj blizu ta druga oblika razmisljanja (seveda, previdno pri izbiri partnerja), ceprav pri svojih tri-nula nimam se potomcev.
OdgovoriIzbrišiTako je. Nema žurbe. Jaz že dolgo baki govorim, da iščem svojega konja na belem princu, kateremu bom rodila 4 moške potomce. ;)
OdgovoriIzbrišiNi važno,kaj je, samo da bo poba zdrav :)
OdgovoriIzbriši