Riddle fiddle

Sprašujem se, če bi dovolila, da mi modno svetuje hiperaktivni gej v overdose pastelnih barv. Ali ženska, ki se smeji kot kamela. Ok, tudi Tim Gunn bi lahko naletel na ukrivljeno obrv. Ampak njemu bi morda celo pustila do besede.

Bojim se ljudi s šestkotnimi glavami. In Chucky je živ. Nosi usnjene pajkice in pivo.

Do nekaterih sem prijazna. Če ne začnejo pogovora s tem, da sem fina, ker jih nekje pred dvema letoma nisem pozdravila. Prijazna sem do mojega srcata, tudi kadar nisem. Ker vem, da misli name.

Lubčkat se je fajn.

Nova pomlad

Sej vem, da je na naši vasi dolgočasno. Ampak, a res ni nič bolj pametnega za delat, kot da vsi rojevajo???? Slučajno sem se (očitno ob napačni uri) peljala čez del mesta, pa sem videla vsaj 3 babnice, s katerimi smo še pred nekaj leti skupaj žurali, z vozički. Bi bila bolj vesela brhkih deklet v pomladni opravi. No, 3 mamice sem poznala. Mimo se je prišetalo še vsaj 5 mladih družinic. Bruh. No, na tekočem sem toliko, da niti ne vem, kdo ima s kom katerega otroka. V bistvu me ne zanima. Potem pa me čudno gledajo, ker jaz nočem imeti otrok. I have plans for my future: one of them is not staying here!

Sicer pa se tukaj baje odvija mehiška nadaljevanka, za katero nočem niti slišati. In sem povzročila dolge frise z obelodanjenjem tega dejstva. Don't care.

Vsak dan isto, zmer mal drgačen, od dolgočasja že skor mal mračen ...

S pomladjo so se zbudili tudi telefoni. Počutje: tajnica. Celi dan mi je zvonilo nekaj. Potem se mi ne da več javljat. Poleg tega, imajo zadnje čase vsi sprašujejo "zakaj .... ". Nikdar se ne tiče mene. Še malo, pa bom zazijala NEEEEEEEE VEEEEEEEEEM. Ne vem, zakaj oseba x ne pokliče nazaj. Ne vem, zakaj se je nekdo tako odločil. Ne vem, zakaj bi se sploh morala s tem ukvarjati.

Ko bom velika bom princeska. Basta.

Jaz sem čudež

Če slučajno še kdo ni opazil.

Našla sem jufko v naši vasi ... neverjetno. Pa tudi pijansko dobra ni. Potem sem se drug dan spraševala, zakaj sama ne opazim, ko me nekdo gleda v joške, vsi drugi pa. Razen tega, da se mi res ne da ukvarjat s tem, če me nekdo na drugem koncu sobe gleda v joške. Ne vem, koga bi prej za uho: muteca, ki se mu ljubi čez celo sobo zijati vame, ali "samaritansko dušo" (kakopak ženskega spola), ki priskače povedat, da me nekdo gleda. Read a book or something.

Strašansko vesela sem bila izreka sožalja ob selitvi v našo vas. Zapoznelega, kot je pač vse tukaj.

Veliko je stvari, ki jih kar ne morem verjeti ... preveč abstraktno. Uf in preden pozabim: nekoga čaka mrzel tuš.

P.S.: Še dobro, da je bratec prišel za nekaj časa domov. Se imam vsaj s kom za pogovarjat.

I miss you

Koliko črk mi visi iz konic prstov. Kako mi razbija srce. Visim med hočem in nočem.

Še vedno mislim, da je posmehovanje idiotom moralno sporno. Ampak jaz si ne morem več pomagati, ker živim med njimi.

Laugh or die!

Koliko vrst parfumov človeški um lahko shrani?

Občutek

Kot da bi pretekla 100m z ovirami, na cilju pa bi me čakala šipa, da se z vso močjo zabijem vanjo.

Life is like a box of chocolate ... problem je, da ne maram marciana.

Aktualno vprašanje

Še dobro, da imamo facebook (in skype) ... tako mi moja luba iz Španije lahko v najkrajšem času odgovori na zadnjo novico.

Kupi nove čevlje in idi k frizerju.

Tukaj se poraja vprašanje (zaradi nenakazanega denarja!!!! in načrtovanja potovanja v bližnji prihodnosti):
- a naj kupim še ene neuporabne čevlje z visoko peto, ki jih bom enkrat obula?
- a naj si odstrižem grivo? (ki je tako in tako potrebna škarij)

Bojim se namreč, da mi druga možnost ne bo dala potrebnega zadovoljstva.

Več

Ko se znajdeš na razpotju med tem, v kar verjameš in med bolečino, ki jo tvegaš za to. Kako potem odločiti, če je čas? Čas je, ko je nečesa dovolj ... preveč. In ker se še predobro spomnim, zakaj sem za nekatere stvari rekla nikoli več, tvegam tistih nekaj trenutkov, dni bolečine za cilj. Čisti cilj. Miren spanec. Lahek dih.

Tanka in zamotljiva je črta med tem, kar lahko pogrešaš in tem, kar si zares želiš.



Išče se ... popolnoma nič.