- ko si zjutraj med pripravami za dogodek okrog obrneš noht na najbolj uporabnem prstu in seveda nimaš obližev v torbici, kri pa kar zaliva prst
- in si potem zlomiš še noht na drugem najbolj uporabnem prstu
- nakar si jih bi morala še nalakirat in bi bila še bolj hendikepirana za nekaj trenutkov
- ugotoviš, da so pod tipkovnico neke drobtine
- in ti gre na kozlanje od gledanja krvi in srčnega utripa v pretepenem prstu
sreda, 9. maj 2012
torek, 1. maj 2012
Chillax
Sedla sem v avto in mi je bilo vseeno, samo da mi še enkrat tisti dan lase razmrši vonj po morju. Čaopis, tortica, čaj in dobra družba, pa četudi srečam pol Ljubljane, Maribora in vse druge naključne znance. Za pozdrav stara istrijanska hiša, vročina med gužvanjem na sanjskem dvorcu ob sfingi, sprehod za raztegovanje novih sandalov po solinah. Zajtrki na terasi in cuba libre ob sončnem zahodu. Samo par takih dni za polnjenje baterij.
sobota, 14. april 2012
Kot novo
Spremenila sem se v eno veliko cmihajočo, jokajočo, ne hendlajočo pussy ass. So what. Dobro je, če imaš v času, ko si broke(en), v ožjem krogu prijateljev kakšenga psihologa, ki ti pove, da ni nič čudnega, če bi občasno koga nabrcal v rit, in da ti res ni treba pobrat vsega šita na svetu in ga popravit.
Tud touchy sem. In veselo opletam s sarkazmom. Čudežno sem še vedno nasmejana in čeprav se nekateri očitno ukvarjajo s vprašanjem, s kom seksam, to ni to. Se pač rada smejim. Tudi ko kupim naslednji neuporabni par čevljev in se naročim za novo frizuro (na tem mestu moram priznati, da imam super frizerja, ki se prilagodi mojim redkim mirnim vikendom doma) ali štejem korake do konca. Kako že gre zaporedje? Kaj je naslednje? Dokler ne ugotovim, bom še naprej zabluzila kakšne večere z babmi vsa poskakujoča s strogo prepovedano cuba libre v roki. Mogoče mi bo kdo vmes pojasnil, zakaj se mi je noga skrčila za skoraj dve številki.
Nevrotična pička se je malo umaknila v ozadje in tudi OCD se je malo umiril. Izkoristim še tista dva bona za razvajanje in bom kot nova. Ipak sem kot veleposestnica, na dan, ko mi je lajf stisnil štempelj povprečnega slovenca na čelo, poskakovala po granitnih kockah v visokih petah. Da ne pozabimo - ko bom velika, bom predsednica uprave. Here you go - new plan for life.
Tud touchy sem. In veselo opletam s sarkazmom. Čudežno sem še vedno nasmejana in čeprav se nekateri očitno ukvarjajo s vprašanjem, s kom seksam, to ni to. Se pač rada smejim. Tudi ko kupim naslednji neuporabni par čevljev in se naročim za novo frizuro (na tem mestu moram priznati, da imam super frizerja, ki se prilagodi mojim redkim mirnim vikendom doma) ali štejem korake do konca. Kako že gre zaporedje? Kaj je naslednje? Dokler ne ugotovim, bom še naprej zabluzila kakšne večere z babmi vsa poskakujoča s strogo prepovedano cuba libre v roki. Mogoče mi bo kdo vmes pojasnil, zakaj se mi je noga skrčila za skoraj dve številki.
Nevrotična pička se je malo umaknila v ozadje in tudi OCD se je malo umiril. Izkoristim še tista dva bona za razvajanje in bom kot nova. Ipak sem kot veleposestnica, na dan, ko mi je lajf stisnil štempelj povprečnega slovenca na čelo, poskakovala po granitnih kockah v visokih petah. Da ne pozabimo - ko bom velika, bom predsednica uprave. Here you go - new plan for life.
sobota, 7. april 2012
Take me home
Ne, ne vem, kdaj sem postala pasjeljubka, ampak zadnje čase kar pogosto pristanem na sprehodu s psom, ob katerem niti čika ne morem normalno skadit. Čik je moj zen moment. Je pa res, da psa, ki se ves luškan mota pod tvojimi nogami in te gleda z velikimi "zakaj me ne čohaš" očmi, pač ne moreš ignorirat. Tudi takega ne, ki iz prtljažnika skoči k tebi na sprednji sedež, da te pozdravi. Smotani psi so zakon. In taki, ki ne lajajo. Najbolj pa taki, za katere skrbi nekdo drug in sem samo tetica, ki pobere veselje, ne pa pasjih drekcov.
Poleg tega, da zadnje čase vsi hočejo nek denar od mene in jaz ga čudežno iz meni neznanih virov in s čarobnimi močmi napraskam skupaj, sem cele dneve v nekem pogonu nekje in tričetrt stvari pozabim. Tako, da se opravičujem vsem, ki sem jih pozabila poklicat. Včasih so ene osebe in nekatere stvari pač pomembnejše.
Druge dneve pa cenim samo zaradi tega, ker se lahko izležavam z razmazano maskaro na veliki postelji. In odkrivam čar izklapljanja telefona. Oh joy ...
Poleg tega, da zadnje čase vsi hočejo nek denar od mene in jaz ga čudežno iz meni neznanih virov in s čarobnimi močmi napraskam skupaj, sem cele dneve v nekem pogonu nekje in tričetrt stvari pozabim. Tako, da se opravičujem vsem, ki sem jih pozabila poklicat. Včasih so ene osebe in nekatere stvari pač pomembnejše.
Druge dneve pa cenim samo zaradi tega, ker se lahko izležavam z razmazano maskaro na veliki postelji. In odkrivam čar izklapljanja telefona. Oh joy ...
torek, 27. marec 2012
Ugotovitve tedna
- luna iz mene dela nevrotično pičko
- če prideš po 9. uri zvečer domov z avtom, ne moreš več parkirati niti na drevo
- why the fuck I still love you?
- delo krepi duha in uničuje hrbtenico
- nekatere stvari pač niso vredne truda
- najdražje nove majčke/obleke si vedno popackam ta prvič, ko jih oblečem
- če prideš po 9. uri zvečer domov z avtom, ne moreš več parkirati niti na drevo
- why the fuck I still love you?
- delo krepi duha in uničuje hrbtenico
- nekatere stvari pač niso vredne truda
- najdražje nove majčke/obleke si vedno popackam ta prvič, ko jih oblečem
sreda, 21. marec 2012
Spočetja dan
Bil je čudovit. Z mami ga praznujeva že nekaj let ... tokrat jaz tu, ona nekje drugje. Če mi že božič zakomplicira rojstni dan, lahko vsaj veselo praznujem dan spočetja.
Pravzaprav se je vse veselje začelo že včeraj, ko sta na moj telefon uletela dva meni ljuba srcata, da sta tukaj in da se vidimo. Tako je bilo za danes že splanirano kosilo s čednim mladeničem, ob katerem se vedno nasmejim in me vedno znova spravi v dobro voljo. Jutranji obisk bankomata je samo dodatno pripomogel k boljšemu počutju, ko mi je en velik kamen padel od srca.
Nadaljevalo se je s poslužbenim druženjem treh babnic in zapravljanjem za visoke pete, oblekce, zapestnice in očala za pičkice. Nagrajeno z mekdonalcom in potrjeno s čikci in kokodajsanjem. Bil bi idealen dan za preplesati noč, če ne bi bilo treba zjutraj vstajati zgodaj.
Upala bi si celo trditi, da je za nekaj trenutkov izginil tudi OCD, ampak sem prišla domov k polnemu koritu špagetov ...
Pravzaprav se je vse veselje začelo že včeraj, ko sta na moj telefon uletela dva meni ljuba srcata, da sta tukaj in da se vidimo. Tako je bilo za danes že splanirano kosilo s čednim mladeničem, ob katerem se vedno nasmejim in me vedno znova spravi v dobro voljo. Jutranji obisk bankomata je samo dodatno pripomogel k boljšemu počutju, ko mi je en velik kamen padel od srca.
Nadaljevalo se je s poslužbenim druženjem treh babnic in zapravljanjem za visoke pete, oblekce, zapestnice in očala za pičkice. Nagrajeno z mekdonalcom in potrjeno s čikci in kokodajsanjem. Bil bi idealen dan za preplesati noč, če ne bi bilo treba zjutraj vstajati zgodaj.
Upala bi si celo trditi, da je za nekaj trenutkov izginil tudi OCD, ampak sem prišla domov k polnemu koritu špagetov ...
nedelja, 18. marec 2012
Daj mi jurija
Ždim v zenovskem feelingu ob reki, ko vsa možna trupla, pizdarije in pričakovanja plavajo mimo mene, jaz pa si mrmram ohmmmm. Vzamem kak I don't do thinking dan, potem panično OCD-jam po stanovanju in imam občutek, da me bo centrifugalna sila (ki odlično gre z drgnjenjem fug) počas odvrgla nekam v orbito. In ta me bo veselo izpljunila nazaj v realnost, kjer bom dalje popredalčkano tlačila zemljico.
Enkrat vmes sem po zasluženem nastavljanju soncu naredila napako in uporabila mobitel za tiste ta uporabne stvari in si pokvarila dan. Posledično sem v določenih trenutkih čutila potrebo, da si glavo odšraufam in jo zabrišem v tla, da se razleti kot lubenica. Tko, ker je itak občasno neuporabna. Namesto tega sem, kot približno normalen človek, spustila par bojnih krikov in kupila nov grdi trenč. Še dobro, da sem polna dnarja #sarcasmoff
V takih trenutkih kot nalašč na razdražen želodec udari še alergija na cvetni prah, prvič v življenju. In med kupovanjem zdrave hrane opazujem takisto zdravoprehranskega gospoda, ki, kot tu pišoča, prav tako uživa v cigaretih. In ja, teženje zaradi kajenja zelo slabo prenašam. "Piš se v rit" slabo, "tell someone who gives a fuck" slabo.
Potem, ko mi nekdo zateži zaradi nečesa, s čimer se mi itak ne da ukvarjat, in ko me dedi sred Čopove napizdi, ker se je skoraj zaletel vame, se sladko nasmehnem, mu stisnem fakiča in grem sedet nazaj ob reko in ohmmmm-at. Na čustveno izsiljevanje se tudi odzivam zenovsko s fakičem. Enako na psihoanalize in blesave nasvete. Ne zato, ker sem požrla vso pamet na svetu (kar mi sicer ne bi škodilo), ampak zato, ker je tudi to samo del tistih prčkarij v reki.
Enkrat vmes sem po zasluženem nastavljanju soncu naredila napako in uporabila mobitel za tiste ta uporabne stvari in si pokvarila dan. Posledično sem v določenih trenutkih čutila potrebo, da si glavo odšraufam in jo zabrišem v tla, da se razleti kot lubenica. Tko, ker je itak občasno neuporabna. Namesto tega sem, kot približno normalen človek, spustila par bojnih krikov in kupila nov grdi trenč. Še dobro, da sem polna dnarja #sarcasmoff
V takih trenutkih kot nalašč na razdražen želodec udari še alergija na cvetni prah, prvič v življenju. In med kupovanjem zdrave hrane opazujem takisto zdravoprehranskega gospoda, ki, kot tu pišoča, prav tako uživa v cigaretih. In ja, teženje zaradi kajenja zelo slabo prenašam. "Piš se v rit" slabo, "tell someone who gives a fuck" slabo.
Potem, ko mi nekdo zateži zaradi nečesa, s čimer se mi itak ne da ukvarjat, in ko me dedi sred Čopove napizdi, ker se je skoraj zaletel vame, se sladko nasmehnem, mu stisnem fakiča in grem sedet nazaj ob reko in ohmmmm-at. Na čustveno izsiljevanje se tudi odzivam zenovsko s fakičem. Enako na psihoanalize in blesave nasvete. Ne zato, ker sem požrla vso pamet na svetu (kar mi sicer ne bi škodilo), ampak zato, ker je tudi to samo del tistih prčkarij v reki.
Naročite se na:
Objave (Atom)
