Roknrol

One down, one more to go.

Najhujše je, ko se sicer že veseliš, da boš knjige zamenjal za delovne dni, pa zjutraj ugotoviš, da si pravzaprav utrujen. In da imaš še en izpit v bližnji prihodnosti. Za katerega se je treba učiti zdaj. Človek se hitro odvadi izpitnih obdobij. No ja, pa tudi vsi izpiti niso tako obsežni.

Nagradila sem se z izčrpnim nakupovanjem, nov palični mešalnik preizkusila na bučki iz bližnjega vrta, končno odprla Zajtrk prvakov in nadlegovala sospalca. Zadnjič me je celo nekdo uspel iz dna duše nasmejati. In še nekaj se mi je zgodilo: bila sem pijana. Uradno sem preiskusila, koliko alkohola sploh še prenesem, in šokirana ugotovila, da ga pravzaprav ne. Po štamprlu jegra sem se počutila kot mamca, ki 20 let po porodu ponovno popije kozarček rujnega. Pijana do faze rdečih ličk, hihitanja, zapletanja besed in vrtenja v glavi.

Potem pa, ko sem ugotovila, da sem malo manj nevrotična, sospalec pove, da gre z motorjem na malo daljšo turo. Že tako sem se trudila, da mu ne bi težila z varnostjo na cesti, ker mi moj realni, nepanični jaz pravi, da možnost nesreč sicer obstaja, ampak ne umre vsak, ki sede na motor, sospalec je pa odgovorna oseba, ki tudi z avtom ne divja niti približno tako kot jaz, in potem popoldne preberem, da sta se smrtno ponesrečila dva motorista. Zenovsko. Bom morala čim prej kupiti obleko in otroško čelado za mojo malo glavo. Za malo roknrola.