Zatišje

Tisti trenutek, ko ugotoviš, da slišiš samo brnenje računalnika, si privoščiš malo razvajanja in debelo uro v kopalnici, najdeš čas za frizerja, dva dni razmišljaš o tem, kakšna mavrica naj bo na nohtih, in ti čisto paše kak večer preživeti pred televizorjem.

Odvisni od akcije si seveda vsak dan popestrimo s kakšnim manjšim zapletom, za ostale pa poskrbijo drugi. Včasih je prav zabavno prepletati življenje s še kakšnim control freakom ... samo za opazovanje nians med popolno filmsko romantiko in pregovornim stvarnim življenjem.

Ker že zdaj vem, da bo september prinesel helexa vredne spremembe in potrebe po odločitvah, bom tole svoje prvo zares sproščeno poletje po dolgem času preživela v manjšem zatišju. Vsaj dokler mi še ni totalno dolgočasno.

Summer out of the city

No, čisto tako ni. Je pa res, da tako zgodaj grem v službo in tako pozno pridem domov, da me mestna vročina doleti šele, ko se spravljam v posteljo. Za vikende pa poletim proti najlepšemu kraju na svetu, pustim računalnik doma, dam telefon na tiho, izklopim radio in preganjam celulit po hribih. Ta vikend je vročina dosegla stopnjo, ko se mečem v ledeno vodo. In ne samo na najbolj obljudeni plaži, kjer italijani delajo gužvo, tokrat celo kar pod slapom. Število bližnjih srečanj s plazilci je skoraj premo sorazmerno s številom preživetih dni na oddihu. Že res, da je od tega trikrat bil slepec, gnus je pa še vedno enak. No, posledica vikend oddihov je tudi blazno neenakomerna porjavelst kože aka bele noge, rjave roke.

Kadar nisem tam, se dogajajo čudne stvari. Prenašam kretene, izgubljam uhane, večere preživljam na eni, drugi ali tretji terasi, pizdim čez prah v stanovanju in kar malo uživam v neorganiziranem življenju. Za nekatere stvari si mislim "lepo je vedeti", zaradi drugih pa se na ves glas smejim. Odštevam dneve do glavnega projekta in kratkega oddiha, potem pa me čaka poletje v pisarni, večeri najbrž nekje ob Ljubljanici, morda pa mi celo uspe prit do Štajerske v naslednjem mesecu. Morda. Če se ne bom zares odločila, da se pustim odpeljati še na kak podaljšan vikend kam drugam.

Svet se krči

Za človečka, ki je dokaj odprtega duha in delno do pretežno aktiven na takile zadevi tukaj, bi kdo mislil, da mi je cel žur poznat toliko ljudi. Pravzaprav ni. Ker se kaže neka tendenca sukanja jezikov, ki pa mi gre blazno na živce. Cel svet je en klinčev Božji Presredek. That's just boring ... and annoying.

Še bolj smešno je, ko ugotoviš, da te prekleto prepletanje poznanstev v tej kurji deželi kar malo duši. Napad tesnobe, ko nekdo stopi v tvoj omiljeni peskovnik. Kar je še ok, če to ni nekdo, ki v peskovnik rad lula. A se ful dikatatorsko sliši, če rečem, da si bom zgradila svoj peskovnik?

Sej drugač sem ful prijazna, ampak že dva dni mi v lajf uletavajo neki ljudje, ki našpičijo radarje, ko slišijo moje ime. Not in a good way. Jutri je nov dan za nova poznanstva. Potem bom pa razmišljala, od česa vse se bom odklopila.

Ok, ne bom, spoznala sem tudi ene par ful zlatih dobrih ljudi. Tebe tud ja :)

5

Ko stvari počasi izginjajo in skoraj ni več nič oprijemljivega.

Na balkonu pa še vedno cvetijo spominčice ...

Fantastično

Malo pogledam nazaj in naprej in naokrog vidim eno polje šita, ki ga moram prehodit, me kar malo stisne, da bi se ruknila na ploščice in se drla. Sam ne bo pomagalo. Ni easy way out.

Nekje vmes sem se že naučila, da bo tako, kot se odločim. In bom naredila vse, da bo po mojem, da bo dobro zame. In da bo. Vse bo. Ker se pojavijo ljudje, ki štekajo in ker imam ljudi, ki se mi v telefon sredi vsega kaosa derejo, da me imajo ful radi, in ki verjamejo, da lahko naredim še več, kot verjamem sama. Potem malo špricajo solze in padajo objemi.

Ko odprem oči, pa vidim, da mi nekdo vsaj enkrat na teden na svoj poseben način pove posebne stvari, ki jih iz distance lažje razumem.

Že te stvari so fantastične ... komaj čakam, da vidim, kako fantastične stvari me še čakajo.

Knock knock ...

who's there? ... Your past! ... oh, lovely

Recimo, da verjamem, da nekateri ljduje z namenom prekrižajo tvojo pot. Nekateri ostanejo, drugi gredo, tretji pa uletavajo v tvoje življenje, ko ti je vse skupaj najmanj jasno. Ne, nimam pojma, če je to dobro ali ne. Včasih je, včasih pa se zareže v prostor tista mučna tišina. Preferiram tisto drugo, ta prijetno tišino, ko ti ni treba iskati besed, ker z očmi vse poveš in tisto bitje nasproti tebe vse razume.

In ko je tako preteklost pokukala v moj lajf, sem se spomnila na tiste neke želje, cilje, načrte iz tistega obdobja. Uf, kako se je življenje drugače zasukalo :) Nekaj sem jih uresničila, nekim sem se zavestno odpovedala. In ni mi nič žal. Imam pa dve stvari, ki sem jih po lajf planu predvidela do te starosti in od vsega "hočem več" tega sploh nisem opazila do streznitvenega momenta ob pivu. Potem sem si lahko brez slabe vesti rekla "damn I'm good" in malo crknila od smeha.

Ob predpostavki, da sem se vsaj delno sprijaznila, da lajfa ne moreš planirat (as if), so mi rekli, da bo pa nek tip zdaj zdaj uletel in mi obnil glavo in potem bodo zvezdice in mehurčki in oh in sploh. Kr naj uleti, če upa ... jaz na jogi vadim položaj bojevnika (in se smejim razliki med vzhodnjaškim in zahodnjaškim dojemanjem bojevnika ... matr smo eni lulčki).

Povratki

Opazujem tihožitje v pomivalnem koritu v nos pa mi leze vonj po velikem piskru ričeta. Kar je, glede na napovedi za vikend kar dobro, ker če bi se sinočnji koncert nadaljeval po planu, bi glavo najbrž tiščala v sekret in sanjala princa na belem konju, jutri pa klicala v službo, da sem zbolela.

Od vsega brnenja telefona zadnje dni sem bila kar malo zoprna, ker sem morala zreducirat število kav in srečanj, ni šlo drugače. Kljub temu pa mi še ni uspelo končati tistih par slajdov. Ni veliko, pa lahko počaka na zadnji trenutek. Po kosilu, recimo. Ker za kosilo baje dobim malo darilce iz prvomajskega potovanja v tujino. Pravzaprav ne vem, če naj to darilce dotični osebi zatlačim v rit, ali naj bom vesela, ker se še vedno spomni na mene. Povsod. Očitno.Ugotavljam, da bi, če ne bi imela tako slabega mnenja o ubogih moških, bila manjkrat pozitivno presenečena. Tudi ko se nekdo sredi noči ponudi, da ti kot alfa samec zamenja žarnico. So cute. Znam sama.

On the other hand ... pride popoldne, ko z lepim tipom ležiš na postelji in se samo pogovarjata.