sobota, 12. september 2009

Najhujša oblika

Vem, da dostikrat govorim/pišem o moških, ampak je slučaj tak, da mi čisto preveč ljudi čisto preveč čustvenih dogodkov pove (ja, vključno z moškimi). In najbolj od vsega me razkuri, ko moram mojemu dragemu prijatelju moškega spola povedati, da je zahojen v božjo tetko. Da bi jaz tipa, če bi delal to, kar počne on, gnala 5 krogov po Ljubljani in vprašala njegovo mamo, če je ziher, da ga je tako vzgojila.

Višek zahojenosti pa je to, da te debelo gleda, ko mu poveš, da je zahojen. Hvaležna sem višjim silam, da vsaj nekateri skapirajo, kaj sem jim pravkar povedala. Ker tisti, ki ne ... pač ostanejo zahojeni. In bodo večno zahojeni. Če jih bo ženska prenašala, pa tudi ne bodo vedeli, kakšno srečo imajo. Ta njihov egocentrizem bi jim lahko zatlačila tja, kjer imajo glavo ... v rit!

O ja, pa tudi zahojene ženske hodijo po svetu. Slučaj je tudi tak, da se dva zahojenca najdeta skupaj ... in potem težita vsem okrog sebe. Dragi kolegici sem sposobna v obraz povedati, da teži v božjo tetko in da lahko kdaj utihne. Probelm je ta, da ljudje vztrajajo z napačnimi ljudmi zaradi gole navezanosti (in ker jim je mama rekla, da je tako prav), namesto da bi še pravi čas odpeketali in našli nekoga bolj primernega. Jap, ker je tako "grozno, če si samski in če seksaš z različnimi ljudmi."

Če si zahojen, si zahojen. Samski ali v zvezi.

petek, 11. september 2009

Sekica

Včasih, po veliko letih, se stvari obrnejo.

Ker je moja sestra od mene starejša 12 let, sva se vedno izogibali določenim temam pogovorov. Nikoli se recimo ni omenjalo mojih odnosov z moškimi (tu pa tam sem updejtala, če je kdo, ali ga ni), nikoli se nisva pogovarjale o njenem odnosu z možem. Preprosto smo večinoma pljuvali po neodraslosti naših staršev, govorili o obveznostih, načrtih, pomoči, politiki, zdravstvu in ostalih stvareh, ki te ne nasmejijo ravno pretirano.

In ker je zdaj moja sestra zrasla ... in jaz tudi, me je čisto šokirala s tem, ko mi je povedala, da ona pa že ni ena stara kljusa, ki je cela nora, da lahko tipu zokne pere. Nakar mi je omenila, da je ponosna, ker se na nikogar ne vežem, ker sem itak še premlada. Ponavadi sem pri njej doma namreč poslušala, da bi bil že čas, da se zresnim. Zdaj poslušam, da sem premalo izkusila (I know). Nakar pove še, da se najin brat ni dovolj znorel. Jaz pa stojim z odprtimi usti, medtem ko se ona reži kot pečen maček, cela seksi, malo shujšana ... matr, še mlajša zgleda kot jaz.

Najboljše od vsega pa je, da me po popoldnevu pri njej bolijo trebušne mišice od smejanja. In da sem ji čisto prevečkrat rekla "Pa ti si fukjena!" Če pa se res ne spomnim, kdaj je bila nazadnje tako zelo nasmejana ... ok, zdaj meji že na pubertetnico!

Kako jo naj prepričam, da je "prestara", da bi si kupila allstarke?

sreda, 9. september 2009

Bejbi came back

In prinesla veselje v moje prehlajeno telo! Seveda jo čaka toliko obveznosti, da jo klincam za vsako, ko me kliče, ker mi ima toooooliko za povedat. She knows I do that because I love her. In kaj je naredila, takoj ko me je videla? Zgrabila za joško. Golo preverjanje, če sem kaj shujšala ali se ugojila. In še lepša je, kot običajno. In še večji nasmešek ima. In jaz sem še bolj vesela, da je tu. Da bo vsaj nekaj časa še tu. Čeprav me že premamlja z Življenjem. S tistim, za katerega se imam še čas odločiti do naslednjega leta. Za katerega pa bo treba ogromno narediti. In se odločiti, če bi lahko pustila vse za seboj, ali bi ostala in ... čakala. Ker ne vem, kam je izginil moj nemir. Trenutno si želim samo miru. I'm old :)

Bejbi me je seveda s prve prosila za nekaj malega pomoči ... takšne pomoči, za katero bi samo njej ustregla. Vsem ostalim bi rekla, da so nori. Za njo pa sem s prve spila kavo, sedla za računalnik in opravila svoj del. Pozneje sva se vsemu skupaj seveda smejali. Ker je uspelo.

torek, 8. september 2009

Trenutno razpoloženje

Sej čez dva dni bo bolje, čez tri pa še bolj. Samo malo sem se drsat učila in čofnila v vrelo kašo.

Razen tega, da se sprašujem, kaj meni ni jasno.

Edit: ne moreš sam sebe tak razpizdit, da ti postane slabo. Pa si zaradi tega, še bolj nadrkan.

ponedeljek, 7. september 2009

In odhaja

Sometimes you just want to forget about it. Sometimes you just think you've found something. And sometimes you just know ... one word, one look ... it's too late.

sobota, 5. september 2009

Posladki



Descartes



Montaigne



Rabelais

Vse dobro

Malo je kriv pritisk, malo me je nosila luna, malo me je dajal PMS ... in sem se znašla v postelji, oborožena s čajem, pokrita z dvema dekcama. Po nekem čudnem naključju, so mi ravno ta teden mati prinesli celo vrečo domačih jabolk in hrušk, pri sadjarju za blokom pa sem kupila gigantske nektarine. Domačo juhico pa nadomešča zaloga juh iz vrečke. Moj imunski sistem se je počasi sesuval. Vsak dotik je povzročal bolečino, kihanje je bilo vsak dan močnejše, jaz pa sem tavala okrog in zaspala z mokro glavo pri odprtem oknu. Za jagodo na vrhu smetane so poskrbeli Niagarski slapovi menstruacije in peklenske bolečine v jajčnikih.

Kljub temu se smehljam med ulivanjem kapljic v nos in masiranjem čela z zelišči. Tektonski premiki ostajajo, imam podporo mojega srcata, objeme in poljube mojih dragih, konstruktivne izzive za duha, možgane in telo ... kaj pa še rabim več?