Bizarke

Imam neko čudno energijo, ki blazno privlači lunatike. Od takih, ki v pižamah tavajo po bloku in se jim zdi nujno, da se mi predstavijo, do takih, ki se za menoj derejo kaj bizarnega po ulici. Zadnje čase preventivno ufuravam slušalke v ušesih. Seveda pa se bizarke nadaljujejo tudi pri t.i. poskusih ... hmmm... ne vem česa. Tisto pač, ko ti tip hoče povedat, da bi nekaj s teboj? Od vsega, kar moram slišati, se samo še smejim ljudem naravnost v obraz, ker take količine bizark brez dobre mere humorja ne moreš prenesti. Meni draga pravi, da sem pač preveč kul, jaz pa vem, od kod izhaja moj sarkazem. Druga meni draga pa pravi: "Karkoli zagrabiš, za drek zagrabiš." Prav ima. Včasih razmišljam, da bi pogrela neko staro župo. Tisto, ki zagotavlja I will bore you to death until you die. Takrat sem bila vsaj tako tečna, da me nihče ni hotel niti pogledati. Preferiram to pred napadi lunatikov.

Zaradi aktivnega izvajanja lunatičnih srečanj, ki mi jih usoda namenja v zadnjem času, se resno bojim poti na dopust. Na destinaciji vem, kaj me bo pričakalo, in vem, da bo za cel teden smeha. Ampak pot do tja (in nazaj) pa je lahko zelo dolga. If there is god ...

Obvladljivo?

Pred dopustom sem dobila nakupovalno mrzlico: verižice, uhani, pudri, lak za nohte, perilo ... vse, česar res ne rabim nujno. Okrasila sem se kot novoletna jelka.



Neprecenljivo pa je kepanje in mižikanje v snežinke.