Riddle fiddle

Sprašujem se, če bi dovolila, da mi modno svetuje hiperaktivni gej v overdose pastelnih barv. Ali ženska, ki se smeji kot kamela. Ok, tudi Tim Gunn bi lahko naletel na ukrivljeno obrv. Ampak njemu bi morda celo pustila do besede.

Bojim se ljudi s šestkotnimi glavami. In Chucky je živ. Nosi usnjene pajkice in pivo.

Do nekaterih sem prijazna. Če ne začnejo pogovora s tem, da sem fina, ker jih nekje pred dvema letoma nisem pozdravila. Prijazna sem do mojega srcata, tudi kadar nisem. Ker vem, da misli name.

Lubčkat se je fajn.

Nova pomlad

Sej vem, da je na naši vasi dolgočasno. Ampak, a res ni nič bolj pametnega za delat, kot da vsi rojevajo???? Slučajno sem se (očitno ob napačni uri) peljala čez del mesta, pa sem videla vsaj 3 babnice, s katerimi smo še pred nekaj leti skupaj žurali, z vozički. Bi bila bolj vesela brhkih deklet v pomladni opravi. No, 3 mamice sem poznala. Mimo se je prišetalo še vsaj 5 mladih družinic. Bruh. No, na tekočem sem toliko, da niti ne vem, kdo ima s kom katerega otroka. V bistvu me ne zanima. Potem pa me čudno gledajo, ker jaz nočem imeti otrok. I have plans for my future: one of them is not staying here!

Sicer pa se tukaj baje odvija mehiška nadaljevanka, za katero nočem niti slišati. In sem povzročila dolge frise z obelodanjenjem tega dejstva. Don't care.

Vsak dan isto, zmer mal drgačen, od dolgočasja že skor mal mračen ...

S pomladjo so se zbudili tudi telefoni. Počutje: tajnica. Celi dan mi je zvonilo nekaj. Potem se mi ne da več javljat. Poleg tega, imajo zadnje čase vsi sprašujejo "zakaj .... ". Nikdar se ne tiče mene. Še malo, pa bom zazijala NEEEEEEEE VEEEEEEEEEM. Ne vem, zakaj oseba x ne pokliče nazaj. Ne vem, zakaj se je nekdo tako odločil. Ne vem, zakaj bi se sploh morala s tem ukvarjati.

Ko bom velika bom princeska. Basta.

Jaz sem čudež

Če slučajno še kdo ni opazil.

Našla sem jufko v naši vasi ... neverjetno. Pa tudi pijansko dobra ni. Potem sem se drug dan spraševala, zakaj sama ne opazim, ko me nekdo gleda v joške, vsi drugi pa. Razen tega, da se mi res ne da ukvarjat s tem, če me nekdo na drugem koncu sobe gleda v joške. Ne vem, koga bi prej za uho: muteca, ki se mu ljubi čez celo sobo zijati vame, ali "samaritansko dušo" (kakopak ženskega spola), ki priskače povedat, da me nekdo gleda. Read a book or something.

Strašansko vesela sem bila izreka sožalja ob selitvi v našo vas. Zapoznelega, kot je pač vse tukaj.

Veliko je stvari, ki jih kar ne morem verjeti ... preveč abstraktno. Uf in preden pozabim: nekoga čaka mrzel tuš.

P.S.: Še dobro, da je bratec prišel za nekaj časa domov. Se imam vsaj s kom za pogovarjat.

I miss you

Koliko črk mi visi iz konic prstov. Kako mi razbija srce. Visim med hočem in nočem.

Še vedno mislim, da je posmehovanje idiotom moralno sporno. Ampak jaz si ne morem več pomagati, ker živim med njimi.

Laugh or die!

Koliko vrst parfumov človeški um lahko shrani?

Občutek

Kot da bi pretekla 100m z ovirami, na cilju pa bi me čakala šipa, da se z vso močjo zabijem vanjo.

Life is like a box of chocolate ... problem je, da ne maram marciana.

Aktualno vprašanje

Še dobro, da imamo facebook (in skype) ... tako mi moja luba iz Španije lahko v najkrajšem času odgovori na zadnjo novico.

Kupi nove čevlje in idi k frizerju.

Tukaj se poraja vprašanje (zaradi nenakazanega denarja!!!! in načrtovanja potovanja v bližnji prihodnosti):
- a naj kupim še ene neuporabne čevlje z visoko peto, ki jih bom enkrat obula?
- a naj si odstrižem grivo? (ki je tako in tako potrebna škarij)

Bojim se namreč, da mi druga možnost ne bo dala potrebnega zadovoljstva.

Več

Ko se znajdeš na razpotju med tem, v kar verjameš in med bolečino, ki jo tvegaš za to. Kako potem odločiti, če je čas? Čas je, ko je nečesa dovolj ... preveč. In ker se še predobro spomnim, zakaj sem za nekatere stvari rekla nikoli več, tvegam tistih nekaj trenutkov, dni bolečine za cilj. Čisti cilj. Miren spanec. Lahek dih.

Tanka in zamotljiva je črta med tem, kar lahko pogrešaš in tem, kar si zares želiš.



Išče se ... popolnoma nič.

Potrpežljivost

Je baje božja mast? Jaz pa tako nehvaležna in že rahlo nepotrpežljiva. Ker tudi potrpežljivost ne traja v nedogled.

Odločila sem se, da pred izpitom ne bom nervozna ... potem pa sem bila živčna kot še nikdar v življenju. Komaj sem dihala! Ampak z razlogom. Ker sem zagovor razturala. Sicer je vse to zahtevalo svoj davek: prespala sem sončno soboto. In ko sem končno zlezla iz postelje, sem bila bleda, da bi mi kraljične zavidale. Nakar sem ugotovila, da ni lahko ostati na nogah. In sem še malo počivala. Po dveh gin tonikih sem se spravila k sebi. Odplesala v noč.

Zdaj pa malo bolj sproščeno v nadaljne načrte.

Raztrgana

Iz ene male luknjice je nastala ena malo večja. Za hrbtom kažem fakiča in se sladko smehljam. Brez pomisleka z nožem razrežem napetost in koga brcnem iz svoje steklene kočije.

Ugotovitve

Vem, da sem nekje nekoč to pesem že objavila. Ampak si preprosto ne morem pomagati. Odkar sem jo prvič slišala, se mi vsak dan vsaj enkrat zapoje. Vsakič nek drug verz ... odvisno od počutja. Zasvojena?

- na kosilu smo se dobile sestra od sestre, sestra in jaz in povedale kako o moških. Upravičeno, prva je sveže ločena, druga sveže ovdovela, jaz pa ... no, jaz pa partnersko nedefinirana (torej, nič novega). Najpomembnejša modrost kosila je ta, da so naši štirje starši (na tem mestu naj omenim, da se zavzemam za edninsko rabo besede starši, ki ne definira spola ... no, starša) najbrž čisto navdušeni nad našimi uspelimi zvezami.

- I'm judgmental: smejim se neumnim ljudem in/ali neumnostim, ki jih ljudje počnejo. Včasih tudi privoščljivo. Včasih tudi s pomočjo facepalm. Ampak vedno tudi sebi iskreno čestitam za izrečeno/storjeno neumnost.

- Moj life je morda malo bolj umirjen, kot je bil pred časom. Še pridem nazaj.

- Nočem govoriti o stvareh. Včasih se mi ne da. Večina ni niti pripravljena na izbruh besed, ki jih lahko doleti. Sicer pa sem prijazna. Samo ne drezati vame.

- Izpit se bliža, meni pa se še vedno ne ljubi učiti. Že vidim visoko uspešnost!

- Nekateri objemi so močnejši od drugih. V le dveh dneh sem dobila več ljubljenih objemov, kot prej v treh mesecih. Še najbolj vesela sem tistih objemov, pri katerih ni treba ničesar reči, ker sam objem in pogled povesta vse.

- Od načrtov in želja se ne da živeti ... brez njih pa tudi ne.

Dojemanje

Dojemanje posameznika, intima, realnost, fikcija, virtualnost ...

Vsi smo literarni junaki. Za nekoga.

brez besed

This time I discovered a whole new spectre of compliments:

This car is almost as beautiful as you are.

In to, da me imajo nekateri raje v trenirki in brez ličil, kot v mali črni, visokih petah, lepo počesanih laseh in poudarjeno modrino oči. Včasih se dolgo ne vidiva in se najprej le dotikava. Z blazinicami prstov, z ustnicami, s pogledi.

In na jutro, preden spet odidem mu zapojem:

Skuhaj mi kavu, napravi sendvić, lijepo ugosti i zadovolji me ...

Cvetim

v tistem groz(d)nem smislu.

Ahh, dermatolog si je vzel fraj za Valentinovo, zato mu darilce nesem nekaj dni pozneje. Glede na "veličino" darila, sem vesela, da je gospod faca. Super bi bilo, če ljudje ne bi zamujali s plačili.