Akcija reakcija

First he wrote lyrcs of the song Help!, so I asked him if he's gay.

Then he talked gibberish to me.

At last I understood him: he wanted translation and sex ... and I wanted sex and candy.

Če deluje prvo telo na drugo z dano silo, potem drugo telo deluje na prvo z nasprotno enako silo.

Uspelo

Uspelo mi je nekaterim ljudem dopovedati, da ne morem vedno biti na razpolago. Menda mi je vmes tudi uspelo pokazati, da jaz pa res nikogar ne rabim. Kar seveda ni res. Rabim veliko mero cartanja in lubčkanja, kar sem tudi dobila. Kompliciranje nekaterih bližnjih me ne gane. Stvari se pač ne zakomplicirajo, če ne forsiraš kompliciranja. Sem izvedenka za to področje, a sem trenutno na dopustu.

Še vedno pa dejstev ne ovijam v nafrtajčkan papir. In spet imam slabo vest, ker se ne učim, ampak poskakujem (v novih debelih plišastih copatih) in si pojem.

what if ALI naj bo že konec tega leta

Ne, ne mislim, da obstaja realni odgovor na vprašanje "kaj bi bilo, če bi bilo". Pa vendar sem tudi o tem malo razmišljala. Kaj če se ne bi zgodil tisti naporen teden in bi dejansko šla na izpit in bi dejansko dobila vstopnico za magistrski program. Dejstvo je, da vsega človek ne zmore. Da delo ni edino pomembno v življenju in da sem res rabila oddih. In v zadnjih tednih je bilo izrečeno tudi to, kakšna sreča je, da sem se tako odločila. Ali kakšna sreča je, da nisem rinila z glavo skozi zid, ko mi je bilo jasno, da tako ne bo šlo, in sem se prepustila toku življenja. Zaradi preizkušenj pač verjamem, da so nam nekatere stvari usojene, ali vnaprej določene (in imajo svoje razloge), za druge pa se moramo potruditi, da jih dosežemo. Nekatere pa celo morajo počivati v marinadi in počakati na pravi čas.

Za rojstni dan sem dobila boleče vnetje mehurja, Božiček pa mi je pod fikusom pustil še malo slabih novic. Mehur zdravim, na novice nimam nobenega vpliva ... zato sem se odločila za crkljanje, dobro hrano in veselo družbo. Leto je bilo klinčevo, desetletje pa polno sprememb, odločitev, preizkušenj, rasti ... Tokrat dejansko moram počakati do januarja, da lahko začnem migati. In želim si dobrega miganja. Ni me več strah padca, ni me strah čustev, ni me strah ničesar, razen stagnacije. In psihoanalitikov :D

A ste letos že naredili kaj dobrega?

Načeloma mi gre na živce posiljevanje z dobrodelnostjo v času Božiča in njena pretežna odsotnost čez leto. Pa vendar. Ste letos že komu kaj podarili?

No, moje podarjanje se je porodilo iz tega, da sem dobila popust za nakit, ki ga pravzaprav nisem potrebovala, pa je bil nekdo pripravljen podariti mi nekaj evrov, da si kupim darilo za rojstni dan (ki ga imam v decembru). Ne da prej nikomur nisem ničesar podarila, pa vendar me je to še bolj premaknilo. Moja požrešnost proti tistim, ki si ne morejo izmišljevati neumnosti. Tako sva se dogovorila, da ta oseba ta denar podari nekomu, ki ga potrebuje dosti bolj. Bach, ti si srce ;)

Zato tisti, ki še niste zapravili vsega denarja za super duper božična darila, lahko pomagate ali nakupujete pri Benki Pulko, preko Unicefa, ali kje drugje, po vaši želji. Lahko premečete svoje omare in oblačila nesete v zabojnike Humane, na RK, ali jih osebno podarite nekomu, ki jih potrebuje, kupite dva izvoda Kraljev ulice ... pa tudi sami brezdomci po Ljubljani znajo biti strašno prijazni ;)

Če tega ne zmorete, ste lahko preprosto prijazni in ljubeči. Smo lahko (Miss Cold as ice has left the building) ...

Zatišje

Nisem več jezna. Če bi se pa lahko kdaj vrnil, bi te pa vseeno vzgojno ušamarila.

Trenutno se posvečam tistim, ki me potrebujejo, kolikor pač zmorem. Najbolj krute stvari so mimo. Vrnem se s čem veselim.

Sledi

Kako si lahko pustil tri zlomljena srca, ki meni padajo v naročje, pa jih ne znam sestaviti?! Si sploh pomislil na krike svojih otrok? Na angelske obraze, ki se lomijo v grimase bolečin!

Pizda ti materna.

Pižama dan

Priznam, zadnje čase se pižama dnevi dogajajo pogosteje. Pravzaprav bi mu lahko rekla trenirka dan ... pogoj je, da imam na sebi nekaj udobnega. Preprosto pa to pomeni, da ostajam doma.

Zakaj pižama dan? Ker zjutraj najprej v kopalnici odlepim oči, potem skuham kavo, privlečem v jedilnico vse kupe knjig, ki jih rabim, in ves dan delam za računalnikom (v trenirki ali spodnjem delu pižame). Od pižama dni pa boli hrbtenica. Zgodi se mi namreč, da do teme ne uspem iti iz bajte, včasih tudi ne uspem jesti. V Ljubljani se pižama dnevi niso dogajali, ker je vedno bilo treba po nekaj v trgovino, z nekom na kavo ... tukaj pa je hladilnik dovolj poln, na kavo itak nihče ne hodi, pa še sama sem doma.

Odločitev: treba bo vsak dan ven na kavo in vsak večer na sprehod. Zakaj ven na kavo? Da vidim sonce!

Franci naš

Odprem zjutraj poezije, ko je že ravno njegov rojstni dan, in zagledam:

Sem dolgo upal in se bal,
slovo sem upu, strahu dal;
srce je prazno, srečno ni,
nazaj si up in strah želi.

Kje si ti meni na glavo padel, verz. Franci je vedel, kaj govori, interpretacija pa je za posamezno dušo drugačna. Ampak je zadela.

Say, miss Murphey

Se ukvarjam z eksistencializmom ... you (I?) wish. Z nekaterimi drugimi vprašanji, katerih definicije nočem izgovoriti na glas, ker bi se preveč resnično slišalo. Sprašujem se tudi, zakaj še vedno bedim, če sem čisto hin že cel dan. Od prekladanja riti, se razume.

Vsak teden je še vedno čisto drugačen. Ko obupam, se nekaj zgodi. Rečem what the fuck in se prepustim. Povzroča manj aken. Za pomiritev sem si kupila Diorjev lak za nohte. Parfum pade naslednjič. Bom še videla, kateri. Seveda sem si zlomila noht takoj po tem, ko sem si jih lično uredila. Na antibiotiku.

Po dolgem dolgem času sem šla v lokalni merkator center in ugotovila, da je nemogoče dobiti bizarko kot so polnjene olive. Ali mešani oreščki. (Morda oreščki niti niso tako dobra ideja, glede na zadnjo dušitev samo ob tiščanju nosu v pesto ... in napadu kašlja ob basanju z mandeljni.) Avokada nisem niti iskala. Sem pa vesela, da je hladilnik poln, mene pa je minila želja po hrani. Zdaj, ko sem že pojedla vse zaloge za v Afriko.

Ah, saj me samo luna nosi.